Vprašanje, ali vedno prevzamete vlogo 'pomagača' in redko prosite za pomoč, razkriva globlji psihološki vzorec. Ljudje, ki nenehno pomagajo drugim, pogosto to počnejo kot mehanizem za izogibanje lastnim težavam in čustvom. Ta 'pomagaški sindrom' lahko izhaja iz vzgoje, kjer je bila pomoč drugim nagrajena, ali pa je posledica travmatičnih izkušenj, ko je posameznik prevzel skrb za starše ali druge družinske člane. V ozadju je pogosto strah pred zavrnitvijo, nezadostnostjo ali pa nezmožnost prepustiti se ranljivosti. Pomembno je prepoznati ta vzorec, saj dolgoročno lahko vodi v izgorelost, frustracije in občutek neizpolnjenosti. Ključno je postaviti meje, se naučiti prositi za pomoč in si dovoliti biti ranljiv, da bi se osebno razvijali in gradili uravnotežene odnose.