Grčija obsodila usmrtitve protestnikov v Iranu

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

V mestu Holon blizu Tel Aviva se je v sredo zvečer zbralo več sto pripadnikov perzijske judovske skupnosti, ki so izrazili solidarnost z ljudskimi protesti v Iranu. Shod je bil odziv na večtedenske nemire in protivladne demonstracije v islamski republiki, ki so sledile nasilnemu zatiranju civilistov s strani režima ajatole Alija Hameneja. Udeleženci so s seboj prinesli izraelske zastave in iranska državna znamenja iz obdobja pred islamsko revolucijo leta 1979. Demonstranti so pozvali k večji svobodi in političnim reformam v Iranu ter mednarodno javnost prosili, naj postane glas iranskega ljudstva. Na shodu so izrazili tudi podporo prestolonasledniku Rezi Pahlaviju, pri čemer so poudarjali zgodovinsko povezanost in enotnost med judovskim in iranskim ljudstvom. Dogodek je minil v mirnem vzdušju, vendar z močnimi sporočili proti trenutnemu teokratskemu vodstvu v Teheranu. Ti izrazi solidarnosti prihajajo v času izjemno napetih odnosov med državama, ki so jih v preteklosti zaznamovali celo neposredni vojaški spopadi. Kljub sovražni retoriki med vladama skupnosti v Izraelu poskušajo ohraniti kulturne vezi in podpreti demokratična prizadevanja iranskih državljanov, ki se borijo proti represiji režima.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki od konca decembra 2025 pretresajo državo. Napoved prihaja kljub ostrim opozorilom mednarodne skupnosti in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega ubijanja mirnih demonstrantov. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij uporabile pravo strelivo, število smrtnih žrtev v zatiranju protestov pa je po zadnjih podatkih preseglo 2500 oseb. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila nasilno ukrepanje islamske republike in pozvala svetovne voditelje k zaščiti temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti riala, so se hitro sprevrgli v upor proti desetletja trajajoči vladni represiji in teokratski ureditvi. Poleg velikega števila ubitih poročila navajajo tudi množične samovoljne aretacije po vsej državi. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iranske oblasti vztrajajo pri uporabi najstrožjih kazni za utišanje opozicije. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj režim kljub mednarodnim pritiskom ne kaže znakov popuščanja, temveč stopnjuje uporabo nasilja in pravosodnega sistema kot orodja za politično zatiranje. Razmere v državi ostajajo nestabilne, usoda tisočev zaprtih protestnikov pa negotova.