Sodišče v Sočiju nekdanjemu županju Alekseju Kopajgorodskemu zaseglo premoženje v vrednosti 1,6 milijarde rubljev

Ruski preiskovalni odbor je v okviru obsežne preiskave korupcije zamrznil premoženje Dmitrija Doščatova, nekdanjega prvega namestnika načelnika moskovske podzemne železnice, v vrednosti 100 milijonov rubljev. Predsednik preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je 14. januarja 2026 potrdil, da je preiskava primera prejemanja podkupnin zaključena, zadeva pa je bila predana sodišču. Ukrep zasega premoženja je bil izveden kot zavarovanje v kazenskem postopku, v katerem Doščatovu očetujejo zlorabo položaja za osebno okoriščanje. Doščatov, ki je bil aretiran že leta 2024, se sooča z resnimi obtožbami o korupciji na visokem nivoju znotraj ene najpomembnejših infrastrukturnih institucij v ruski prestolnici. Preiskovalci so tekom postopka identificirali in zavarovali nepremičnine ter druge dragocenosti, ki naj bi bile pridobljene z nezakonitimi sredstvi. Bastrikin je ob tem izpostavil, da gre za del širših prizadevanj države pri zatiranju sistemske korupcije v javnem sektorju. Dogodek sovpada s poročili o drugih visokih korupcijskih primerih v Rusiji, vključno z obtožbami proti nekdanjemu guvernerju rjazanske regije Nikolaju Ljubimovu. Čeprav ruske oblasti poudarjajo uspeh pri preganjanju gospodarskega kriminala, neodvisni opazovalci pogosto opozarjajo na politično motiviranost tovrstnih procesov. Moskovska podzemna železnica sicer ostaja ključna strateška točka mesta, kjer so investicijski projekti redno predmet nadzora zaradi sumov o odtekanju javnega denarja.

Sodišče v Volžskem je odredilo zaplembo premoženja nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Republike Adigeje Aslana Trahova v ocenjeni vrednosti 13 milijard rubljev (približno 130 milijonov evrov). Odločitev je bila sprejeta na podlagi ugotovljenih kršitev zakonodaje o boju proti korupciji, saj Trahov kot javni funkcionar ni poročal o izvoru sredstev za pridobitev obsežnih nepremičnin. Zaplenjenih je bilo več kot 630 objektov, vključno s 442 zemljišči, 174 poslovnimi stavbami, osmimi dvorci in devetimi stanovanji v mestih Krasnodar in Majkop. Preiskava je pokazala, da je Trahov med svojim več kot 20-letnim mandatom na čelu sodišča nepremičnine sistematično prepisoval na družinske člane in druge zaupnike, da bi se izognil zakonskim omejitvam. Po njegovi upokojitvi leta 2019 so ti nominalni lastniki začeli nepremičnine vračati pod njegovo neposredno lastništvo. Generalno tožilstvo je v tožbi poudarilo, da vrednost pridobljenega premoženja močno presega zakonite prihodke družine Trahov. Postopek je bil iz varnostnih razlogov in zaradi preprečevanja morebitnih pritiskov na lokalno sodstvo prestavljen v Volgograjsko oblast. Sodišče je v celoti ugodilo zahtevam generalnega tožilstva, ki je vključevalo tudi zaplembo premoženja njegovega sina Rustema Trahova, sicer nekdanjega predsednika okrožnega sodišča v Krasnodarju. Odločitev je že stopila v veljavo in se izvaja takoj.

Ruski sodni izvršitelji lahko po novem v skladu z veljavno zakonodajo o izvršilnem postopku zasežejo in zarubijo premoženje državljanov, katerih dolg presega znesek 3000 rubljev (približno 30 evrov). To informacijo je 11. januarja uradno potrdil Vladimir Gurejev, predsednik javnega sveta pri ruski zvezni službi sodnih izvršiteljev (FSSP), ki je opozoril na nizko mejo dolga, ki že omogoča tako drastične ukrepe. Postopek vključuje možnost identifikacije in rubeža osebne lastnine dolžnika neposredno na njegovem domu ali mestu nahajanja premoženja, če obveznosti niso poravnane v predpisanem roku. Ukrep je namenjen povečanju učinkovitosti izterjave majhnih dolgov, ki se pogosto kopičijo zaradi neplačanih upravnih glob, komunalnih storitev ali manjših davčnih obveznosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna praksa lahko povzročila povečanje števila izvršilnih postopkov proti širšemu krogu prebivalstva, saj je prag za poseg v premoženje postavljen izjemno nizko. Ruske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad finančno disciplino državljanov v obdobju povečanih proračunskih potreb.