Objavljeno: 6. 1. 2026 17:42
Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO.
Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Združene države Amerike | nevtralno |
| Federacija ameriških znanstvenikov | nevtralno |
| NATO | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Vprašanje jedrske prisotnosti v Evropi neposredno vpliva na varnostno arhitekturo celotne celine, vključno s Slovenijo, ki je članica zveze NATO. Kakršno koli kopičenje ali posodabljanje jedrskega orožja v bližnjih državah, kot je Italija, kjer so te bombe prav tako stacionirane, povečuje geostrateško napetost in vpliva na slovensko zunanjo in obrambno politiko v okviru zavezništva.
4. nov 19:07
Kandidat za pomočnika vojaškega ministra ZDA, Austin Damer, je izjavil, da ZDA trenutno ne načrtujejo nadaljnjega zmanjšanja števila vojakov v Evropi. Ta izjava umirja ugibanja o morebitnem zmanjšanju ameriške vojaške prisotnosti na evropskem kontinentu.
14. nov 21:05
Ameriške letalske sile so na poligonu Tonopah v Nevadi izvedle preizkus, pri katerem so lovci F-35A odvrgli neoborožene jedrske bombe.
13. nov 14:05
Ameriški strateški bombnik B-52H Stratofortress je med vadbenim poletom nad Finsko vadil napade na cilje na poligonu Sotinpuro, ki se nahaja blizu ruske meje. Po tem je vstopil v estonski zračni prostor in se približal ruski meji na razdaljo približno 50 km. Ta poteza naj bi okrepila prisotnost Nata na vzhodnem krilu.
6. jan 11:42
Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.
1. nov 7:07
Japonske skupine preživelcev atomskih bomb, vključno z organizacijo Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, so ostro kritizirale odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov. Preživelci Hirošime in Nagasakija so izrazili močno nasprotovanje temu ukrepu, ki po njihovem mnenju predstavlja korak nazaj v globalnih prizadevanjih za razorožitev. Nihon Hidankyo je poslala protestno pismo ameriškemu veleposlaništvu na Japonskem.
6. jan 20:42
Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Združene države Amerike | nevtralno |
| Federacija ameriških znanstvenikov | nevtralno |
| NATO | nevtralno |
Vprašanje jedrske prisotnosti v Evropi neposredno vpliva na varnostno arhitekturo celotne celine, vključno s Slovenijo, ki je članica zveze NATO. Kakršno koli kopičenje ali posodabljanje jedrskega orožja v bližnjih državah, kot je Italija, kjer so te bombe prav tako stacionirane, povečuje geostrateško napetost in vpliva na slovensko zunanjo in obrambno politiko v okviru zavezništva.