Kitajska v enem dnevu zabeležila dva neuspešna lansiranja raket

Kitajska je prek na novo ustanovljenih državnih organov in podjetij pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU) priglasila načrte za izstrelitev več kot 200.000 satelitov v nizkozemeljsko orbito. S tem strateškim korakom Peking neposredno izziva prevlado ameriškega podjetja SpaceX in njegovega sistema Starlink. Osrednjo vlogo pri tem projektu ima Inštitut za inovacije na področju radijskega spektra, ki je vložil načrta za skoraj 194.000 satelitov, kar kaže na prenos upravljanja vesoljske infrastrukture na najvišjo državno raven. Novica o kitajski ofenzivi v vesolju je močno vplivala na finančne trge, zlasti na Tajvanu, kjer so delnice podjetij, povezanih z opremo za nizkozemeljske satelite, dosegle rekordne vrednosti. Med njimi sta podjetji Compeq Manufacturing in Holley Technology zabeležili skokovit porast vrednosti, saj se trg odziva na povečano povpraševanje po komponentah HDI in tehnologiji za obdelavo podatkov v vesolju. K rasti je prispevala tudi nedavna odobritev ameriške Zvezne komisije za komunikacije (FCC) za dodatnih 7.500 satelitov Starlink druge generacije. Tekma za vire v nizkozemeljski orbiti temelji na načelu prednosti prvega prosilca, kar Kitajsko sili v obsežne priglasitve, da bi si zagotovila frekvenčni spekter in orbitalne položaje. V projekt so vključeni tudi veliki igralci, kot sta China Mobile in Shanghai Spacecom Satellite Technology, kar potrjuje, da gre za usklajen nacionalni napor za zmanjšanje odvisnosti od zahodnih satelitskih sistemov in vzpostavitev lastnega globalnega omrežja.

Kitajska je v zadnjem tednu leta 2025 pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU) priglasila ambiciozne načrte za vzpostavitev več novih satelitskih konstelacij, ki skupaj obsegajo več kot 200.000 satelitov. S to potezo Peking močno krepi svoje prizadevanja, da bi na področju vesoljske tehnologije in globalne satelitske komunikacije dohitel ter prehitel ameriško podjetje SpaceX. Gre za enega največjih načrtovanih posegov v nižjo zemeljsko orbito doslej, kar nakazuje na stopnjevanje tehnološke tekme med velesilama. Istočasno je ameriška Zvezna komisija za komunikacije (FCC) podjetju SpaceX odobrila razširitev njegovega omrežja Starlink. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je prejelo dovoljenje za izstrelitev dodatnih 7.500 satelitov druge generacije. Ta odobritev SpaceX-u omogoča utrditev vodilnega položaja na trgu satelitskega interneta, medtem ko Kitajska s svojo množično prijavo postavlja temelje za dolgoročno konkurenčno alternativo. Strokovnjaki ocenjujejo, da kitajski načrt za več kot 200.000 satelitov predstavlja logističen in regulativen izziv brez primere. Čeprav priglasitev pri ITU še ne pomeni takojšnje izstrelitve, jasno nakazuje na kitajsko strategijo zasedbe orbitalnih mest in frekvenčnega spektra. Razvoj bo neizogibno vplival na prihodnjo dinamiko upravljanja vesoljskega prometa in vprašanja povezana s kopičenjem vesoljskih odpadkov v zemeljski orbiti.

Tajvanske oborožene sile so v torek po uspešno opravljenem izrednem tehničnem pregledu flote, imenovanem Nebeški mir št. 2, ponovno začele z operacijami lovcev F-16V. Preverjanje vseh letal v bazah Hualien, Chiayi in Chihhang je bilo odrejeno po nesreči 6. decembra 2024, ko je letalo pod vodstvom stotnika Sina Bo-yija izginilo z radarjev med nočnim usposabljanjem nad morjem pri Hualienu. Poveljnik petega polka Hu Chung-hua je osebno vodil prvi polet 12 letal, s čimer so uradno obnovili bojno pripravljenost flote. Kljub obnovitvi poletov se iskalna akcija za pogrešanim pilotom in razbitinami letala nadaljuje. Obrambni minister Wellington Koo je sporočil, da so specializirana plovila na območju nesreče zaznala prekinjajoče se signale iz črne skrinjice, vendar iskanje otežujejo slabe vremenske razmere in visoki valovi. Takoj ko se bo stanje na morju umirilo, bodo ekipe poskušale natančno locirati napravo, ki lahko oddaja signale do 30 dni in vsebuje ključne podatke o letu. Preiskava nesreče se medtem osredotoča na tehnično brezhibnost plovila s serijsko številko 6700. Pojavila so se poročila, da je bil na omenjenem letalu le dva dni pred strmoglavljenjem opravljen poseg na navigacijskem sistemu. Letalstvo preiskuje, ali bi lahko tehnična napaka ali težave z opremo prispevale k incidentu, medtem ko se tajvanska javnost in vojska spopadata z negotovostjo glede usode mladega pilota.