ZDA in Tajvan sta nadaljevala pogajanja o carinah, možna zamenjava za naložbe TSMC.

Tajvanska in ameriška vlada sta uradno potrdili trgovinski sporazum, s katerim se carine na tajvanske proizvode ob izvozu v Združene države Amerike znižujejo na 15 odstotkov. Dogovor vključuje pomembno določilo, da se te dajatve ne bodo več podvajale z drugimi obstoječimi ukrepi, kar je prineslo precejšnje olajšanje tajvanskemu industrijskemu sektorju. Še posebej optimistični so v farmacevtski industriji, saj bodo generična zdravila in surovine za zdravila po novem v ZDA uvoženi brez carin, kar po mnenju strokovnjakov odpira vrata za močnejši prodor na ameriški trg. Medtem ko se zunanjetrgovinski odnosi krepijo, pa je finančni minister Hongkonga Paul Chan sporočil, da avtonomno območje ne bo znižalo davkov na delniške transakcije. Chan je poudaril, da so ti prihodki ključni steber javnih financ, zlasti v času upada prihodkov od nepremičninskih dajatev. Namesto splošnega znižanja davkov bo Hongkong ponudil ciljne ugodnosti za sklade nepremičnin (REITs) in sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), da bi ohranil konkurenčnost v primerjavi z drugimi finančnimi središči. Gospodarski minister Tajvana Kung Ming-hsin je napovedal, da bodo podrobnosti o carinskih tarifah za uvoz vozil po ameriških standardih in načrti za investicije v višini 250 milijard dolarjev objavljeni v prvi polovici letošnjega leta. Investicije se bodo poleg polprevodnikov in umetne inteligence osredotočale tudi na energetski sektor. Tajvanski podjetniki dogovor pozdravljajo, saj jim zagotavlja enake konkurenčne pogoje, kot jih imata Japonska in Južna Koreja, obenem pa poudarjajo pomen stabilnega menjalnega tečaja za dolgoročno poslovanje.

Kitajska je prek na novo ustanovljenih državnih organov in podjetij pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU) priglasila načrte za izstrelitev več kot 200.000 satelitov v nizkozemeljsko orbito. S tem strateškim korakom Peking neposredno izziva prevlado ameriškega podjetja SpaceX in njegovega sistema Starlink. Osrednjo vlogo pri tem projektu ima Inštitut za inovacije na področju radijskega spektra, ki je vložil načrta za skoraj 194.000 satelitov, kar kaže na prenos upravljanja vesoljske infrastrukture na najvišjo državno raven. Novica o kitajski ofenzivi v vesolju je močno vplivala na finančne trge, zlasti na Tajvanu, kjer so delnice podjetij, povezanih z opremo za nizkozemeljske satelite, dosegle rekordne vrednosti. Med njimi sta podjetji Compeq Manufacturing in Holley Technology zabeležili skokovit porast vrednosti, saj se trg odziva na povečano povpraševanje po komponentah HDI in tehnologiji za obdelavo podatkov v vesolju. K rasti je prispevala tudi nedavna odobritev ameriške Zvezne komisije za komunikacije (FCC) za dodatnih 7.500 satelitov Starlink druge generacije. Tekma za vire v nizkozemeljski orbiti temelji na načelu prednosti prvega prosilca, kar Kitajsko sili v obsežne priglasitve, da bi si zagotovila frekvenčni spekter in orbitalne položaje. V projekt so vključeni tudi veliki igralci, kot sta China Mobile in Shanghai Spacecom Satellite Technology, kar potrjuje, da gre za usklajen nacionalni napor za zmanjšanje odvisnosti od zahodnih satelitskih sistemov in vzpostavitev lastnega globalnega omrežja.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.