Azerbajdžan krepi diplomatske napore za mir in regionalno stabilnost

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je na tiskovni konferenci ob koncu leta 2025 izjavil, da je bil dosežen znaten napredek v mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Poudaril je, da je Azerbajdžan priznan kot pobudnik miru v svetu. Glede morebitnih uradnih obiskov med državama v bližnji prihodnosti pa ni mogel podati konkretnih informacij. Minister je tudi nakazal, da širitev gospodarskih vezi med državama ni izključena, razen na vojaškem in drugih občutljivih področjih. Bayramov je odgovoril na vprašanje o morebitnem obisku Armenije, pri čemer je poudaril, da bi se odločil glede na dogodke in čas, ne pa na podlagi pogojev.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prispel na državni obisk v Kazahstan, kjer ga je v Astani sprejel predsednik Tokajev. Med srečanjem je Əliyev poudaril, da Kazahstan nudi nespremenljivo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Azerbajdžana. V Astani je potekala tudi druga seja Azerbajdžansko-Kazahstanskega Visokega meddržavnega sveta. Əliyev je izjavil, da Kazahstan zanesljivo napreduje na poti razvoja in posodobitve.