V javnost so prišli novi videoposnetki incidenta v Minneapolisu, v katerem je zvezni agent službe za priseljevanje in carino (ICE) v sredo usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo posnetke, ki po njihovih trditvah dokazujejo, da je žrtev namerno zalezovala in ovirala agente med izvajanjem zvezne operacije. Posnetek z mobilnega telefona agenta razkriva zadnje trenutke pred streljanjem, ko je žrtev, sicer pravna opazovalka, dejala, da ni jezna nanje, medtem ko njena družina poudarja, da je želela le podpreti sosede.
Kronologija dogodkov
-
8. jan. 2026 :
Ogorčenje zaradi odziva sekretarke Noemove in preprečevanja pomoči.
Po streljanju v Minneapolisu je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem sprožila val ogorčenja s pozivom državljanom, naj storijo nekaj lepega za agente ICE. Hkrati so se pojavila pričevanja, da so agenti na prizorišču preprečili zdravniku nudenje nujne medicinske pomoči ranjeni Renee Nicole Good, kar je v nasprotju z uradnimi navedbami o samoobrambi.
Dogodek je sprožil val protestov v Minneapolisu in drugih ameriških mestih, kjer na tisoče ljudi v ekstremno nizkih temperaturah izraža nezadovoljstvo nad ravnanjem zveznih organov in administracije predsednika Trumpa. Medtem ko uradni organi trdijo, da je Goodova delovala kot aktivistka, ki je namerno blokirala pot agentom, novi nadzorni posnetki in pričevanja vzbujajo dvome o upravičenosti uporabe smrtne sile. Napetosti v mestu se stopnjujejo, saj se uradne različice dogodkov in trditve prič o samoobrambi močno razhajajo.
Analiza posnetkov, ki jih je objavil DHS, kaže, da je bila žrtev postavljena ob robu ceste le nekaj minut pred streljanjem. Kritiki opozarjajo, da gre pri hitri objavi posnetkov s strani ministrstva za poskus upravičevanja dejanj agentov v času, ko javnost zahteva neodvisno preiskavo. Primer je dodatno zaostril razpravo o pooblastilih službe ICE in etičnosti njenega delovanja v urbanih središčih.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
