Donald Trump zagrozil s posredovanjem v Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v Ovalni pisarni sporočil, da je po njegovih informacijah iranski režim ustavil pobijanje protivladnih protestnikov in da so načrtovane usmrtitve preklicane. Po navedbah nevladne organizacije za človekove pravice HRANA je bilo v zadnjih 17 dneh v Iranu ubitih najmanj 2.571 ljudi, klerikalne oblasti pa se soočajo z najsilovitejšim valom upora v zadnjih letih. Trump je pojasnil, da so mu zagotovila o ustavitvi nasilja podali viri z nasprotne strani, vendar Združene države Amerike teh trditev še niso neodvisno potrdile. Kljub Trumpovemu optimizmu so iz Irana prišla nasprotujoča si poročila. Medtem ko so oblasti v Teheranu navidezno odložile usmrtitev 26-letnega trgovca Erfana Soltanija, je vodja iranskega pravosodja Golamhosejn Mohseni-Edžei pozval k hitrim sodnim postopkom in strogemu kaznovanju tistih, ki so bili pridržani med demonstracijami. Republikanski senator Lindsey Graham je javno nasprotoval predsednikovim izjavam in poudaril, da iranski režim še naprej izvaja krvavo zatiranje, pri čemer se število smrtnih žrtev še vedno povečuje. Zaradi stopnjevanja napetosti so se Združene države Amerike odločile za delno evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, hkrati pa je Washington uvedel nove sankcije proti iranskim uradnikom, odgovornim za zatiranje protestov. Trump je v izjavah za javnost izrazil dvom o tem, ali bi iransko ljudstvo sprejelo vodstvo Reze Pahlavija, sina pokojnega šaha, hkrati pa je za zastoj v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino nenavadno okrivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Razmere v regiji ostajajo negotove, saj kritiki opozarjajo, da je iransko popuščanje morda le taktično in namenjeno pomiritvi Bele hiše.

Iranske oblasti so napovedale pospešene sodne postopke in usmrtitve za pridržane udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra 2025. Po navedbah nevladnih organizacij in mednarodnih medijev je število žrtev nasilnega zatiranja protestov preseglo 2500, varnostne sile pa proti demonstrantom še naprej uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so se hitro preoblikovali v širši upor proti več desetletij trajajočemu režimskemu zatiranju in kršenju temeljnih človekovih pravic. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila ravnanje islamske republike in pozvala mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju za zaščito iranskega ljudstva. Poročila organizacij za človekove pravice opozarjajo na množične poljubne aretacije in brutalne metode, ki jih režim uporablja za ohranitev oblasti. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so razmere v državi dosegle kritično točko, ki ogroža stabilnost širše regije. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat opozoril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo v primeru nadaljnjih pobojev mirnih protestnikov. Kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam s sankcijami pa vrh iranskega pravosodja vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar kaže na pripravljenost režima na popolno zaostritev razmer za utišanje opozicije.

Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je sporočila, da je bilo v zadnjem valu protivladnih protestov v Iranu do 14. januarja ubitih najmanj 2571 ljudi. Iranske oblasti so nad demonstrante, ki nasprotujejo klerikalni ureditvi islamske republike, poslale varnostne sile, ki izvajajo množične aretacije in nasilno zatirajo upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in napovedal pomoč, medtem ko izraelski obveščevalni viri navajajo še višje ocene žrtev. Zaradi stopnjevanja nasilja in represije so številni Iranci začeli zapuščati državo. Na mejnem prehodu Kapikoy v Turčiji so v sredo zabeležili prihod večjega števila iranskih državljanov, ki bežijo pred pregonom režima. Iranske oblasti so v prizadevanjih za ohranitev nadzora močno omejile dostop do komunikacijskih kanalov, kljub temu pa se protesti, ki veljajo za enega največjih izzivov teokratski vladavini v zadnjih desetletjih, nadaljujejo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj poročila s terena kažejo na obsežne kršitve človekovih pravic in nesorazmerno uporabo sile proti civilistom. Medtem ko Washington spodbuja nadaljevanje protestov, so znotraj ameriške politike prisotne napetosti glede odziva na krizo, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo Bližnjega vzhoda in vplivala na mednarodne odnose.