Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je napovedala popolno ukinitev zveznega financiranja mestom, ki se opredeljujejo kot mesta s statusom zatočišča (sanctuary cities). Ukrep, ki stopa v veljavo 1. februarja, bo prizadel predvsem mesta pod vodstvom demokratov, kot so New York, Chicago in Los Angeles, ki zavračajo sodelovanje z zveznimi organi pri izvrševanju deportacij. Predsednik Trump je v izjavi na družbenem omrežju Truth Social ta mesta označil za legla kriminala in nasilja ter poudaril, da bodo morale države same kriti stroške, če želijo ohraniti tovrstne politike.
Kronologija dogodkov
-
29. jul. 2025 :
Trumpova administracija v središču kritik glede carin in imigracije.
Trumpova administracija je že sredi leta 2025 napovedala ostre trgovinske ukrepe z uvedbo visokih svetovnih carin. Hkrati so se krepili pritiski na notranjepolitičnem področju, vključno s predlogi za ostrejše policijske metode in razpravami o verskih vplivih na zvezna delovna mesta.
Hkrati z finančnimi pritiski se stopnjujejo tudi ukrepi na področju vizumske politike in terenskega delovanja. State Department je sporočil, da je bilo od vrnitve Trumpa na oblast razveljavljenih že več kot 100.000 vizumov, predvsem zaradi kaznivih dejanj in prekoračitev bivanja. Poleg tega je napovedana zamrznitev izdajanja priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, ki po mnenju administracije predstavljajo preveliko breme za ameriški socialni sistem. Med prizadetimi državami so med drugim Somalija, Haiti, Rusija in Afganistan.
Napetosti so se dodatno zaostrile po tragičnem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent imigracijske policije (ICE) med operacijo ubil 37-letno Američanko Renee Good. Dogodek je sprožil val protestov po vsej državi in spodbudil zvezni državi Minnesota ter Illinois k vložitvi tožb proti zvezni vladi. Župani in guvernerji opozarjajo, da so Trumpovi ukrepi v nasprotju z ustavo in da poskuša administracija pogojevati vnaprej odobrena sredstva s politikami, ki silijo lokalne oblasti v kršenje lastnih zakonov o človekovih pravicah.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
