Poljska na vrhu seznama držav, ki so tarča kibernetskih napadov
Objavljeno: 23. 8. 2025 16:46
Poljska je po poročilu Centra za industrijsko kibernetsko varnost (ZIUR) v San Sebastianu postala država, ki je najbolj izpostavljena napadom hekerjev, motiviranih s političnimi cilji. S tem je prehitela celo države, ki so v vojni, kot sta Ukrajina in Izrael. Poročilo opozarja na porast t. i. hakivizma, kjer hekerji z napadi zasledujejo politične cilje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Kibernetski napadi so globalni problem in lahko vplivajo tudi na Slovenijo, tako na državni kot gospodarski ravni. Razumevanje trendov in groženj je pomembno za zaščito.
Izrael je sporočil, da bo sam določal, katere mednarodne sile bodo sprejemljive v prihodnji mirovni misiji v Gazi. Izraelski konvoj je prispel v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov Izraelcev, ki jih je ugrabil Hamas. Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je izjavil, da bodo predali orožje, če se bo končala okupacija.
Izrael je napadel mednarodni humanitarni konvoj "Global Sumud Flotilla", ki je plul proti Gazi, kar je sprožilo ostro obsodbo grških političnih strank, kot sta Nova Levica, Siriza in KKE. Grška vlada nadaljuje z usposabljanjem ukrajinskih sil in pošiljanjem vojaške opreme, kar povečuje grško vpletenost v konflikt.
Češke oblasti so na letališču Václava Havla v Pragi pridržale izraelskega vojaka in mu prepovedale vstop v državo na podlagi opozorila iz Francije. Izraelski mediji so poročali, da je incident povzročil zaskrbljenost med izraelskimi državljani, ki potujejo po Evropi. Moški je bil v schengenskem informacijskem sistemu označen kot nezaželena oseba na podlagi francoskega zapisa. Izraelec trdi, da v Franciji nikoli ni bil in kritizira postopek.
Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.
Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.
Članice Evropske unije so glede priznanja Palestine še vedno razdeljene, čeprav prizadevanja za njeno priznanje dobivajo podporo. V zadnjih tednih so države na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku jasno izrazile svoje stališče glede Izraela in Palestine. Medtem ko pozivi k ustanovitvi palestinske države dobivajo podporo, EU ne more govoriti z enim glasom. Večina evropskih držav zdaj priznava palestinsko državo, zahvaljujoč uradnim izjavam Francije, Belgije in Luksemburga v ponedeljek v ZN.
Kibernetski napadi so globalni problem in lahko vplivajo tudi na Slovenijo, tako na državni kot gospodarski ravni. Razumevanje trendov in groženj je pomembno za zaščito.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.