Meta Kušar s knjigo Abonma za poezijo, Milan Knep z delom Esej o vstajenju, Urša Zabukovec s knjigo La Routine: Dostojevski in transhumanizem ter Anja Zag Golob z delom Poskus vsakdanjosti so nominirani za Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev. Nagrada je posvečena spominu na Marjana Rožanca.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Knjiga 'Pozabi vse, kar veš o spominu' Nika Škrleca, ki jo je izdala založba Miš, je prejela veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma. Žirija je knjigo označila kot zanimivo branje za radovedne, ki bralce vodi na potovanje raziskovanja spomina.
Založba Miš je izdala delo "Pobožal sem polje na desni" Vilija Telassanija in Barbare Cerar. Založba Litera pa je na trg lansirala roman "Tako kot delfini" igralke Tanje Dimitrievske. Založba Pivec je obogatila ponudbo z delom "Mojo vojno harmoniko" Aleša Štegra, ki temelji na zgodbi njegovega deda Matije Zorca.
Na odprtju 41. Slovenskega knjižnega sejma je Zbornica založnikov in knjigotržcev Andreju Blatniku podelila Schwentnerjevo nagrado. Blatnik vidi založništvo kot kulturno dejavnost, ki ohranja dialog in oblikuje bralno skupnost. Poudaril je, da bralna kultura v Sloveniji ni slaba, saj mladi berejo več kot v preteklosti, čeprav večinoma v angleškem jeziku.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je nagrado Radojke Vrančič za leto 2024 podelilo Mojci Petaros za njen izjemen prevod romana Camile Sosa Villada, Pokvarjenke. Roman je lani izšel pri Mladinski knjigi.
Na čezmejni literarni poti, posvečeni pesnici Ljubki Šorli in drugim spregledanim goriškim kulturnim ustvarjalkam, so v Solkanu postavili obeležje Pavlini Pajk, prvi slovenski romanopiski z Goriškega, ki je kljub uspešni karieri danes skoraj pozabljena.
Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Programski direktor Beletrine, Aleš Šteger, je nagrado označil za srečen dan za srednjeevropsko literaturo. V slovenščino sta prevedena njegova romana Satanov tango. Krasznahorkaijevo delo je dobro poznano tudi slovenskemu bralstvu, pisatelj pa je Slovenijo večkrat obiskal.
Dogodek je relevanten za slovensko literarno sceno, vendar ne vpliva bistveno na vsakdanje življenje ljudi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.