Objavljeno: pred dvema urama
Ruske in ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili znatno gmotno škodo in civilne žrtve na obeh straneh meje. Po navedbah lokalnih oblasti je ukrajinski napad z droni zadel južno rusko mesto Rostov na Donu, kjer sta izbruhnila dva požara na industrijskem objektu, poškodovana pa so bila tudi stanovanjska poslopja. V napadu so bili ranjeni štirje ljudje, med njimi štiriletni otrok. Guverner regije Jurij Sljusar je potrdil, da je mesto, ki leži približno 100 kilometrov od meje, utrpelo škodo, vendar natančne narave industrijskega obrata ni razkril.
Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko omrežje, pri čemer je bil močno prizadet Krivi Rog, rodno mesto predsednika Volodimirja Zelenskega. Vodja tamkajšnje vojaške uprave Oleksandr Vilkul je sporočil, da je zaradi poškodb energetske infrastrukture brez električne energije ostalo več kot 45.000 odjemalcev, nad 700 zgradb pa je sredi zime ostalo brez ogrevanja. V prestolnici Kijev je po ruskem napadu izbruhnil požar v 16-nadstropnem stanovanjskem bloku, mestne oblasti pa so v več regijah razglasile zračno nevarnost.
Ukrajinske zračne sile so poročale, da je Rusija v zadnjem valu uporabila 113 dronov in tri balistične rakete Iskander-M, pri čemer naj bi ukrajinska obramba sestrelila 89 brezpilotnih letalnikov in eno raketo. Predsednik Zelenski je priznal, da se država spopada z izjemnimi težavami pri oskrbi z energijo, saj Rusija načrtno cilja kritično infrastrukturo v najhladnejših mesecih leta. Razmere ostajajo napete, saj obe strani nadaljujeta s strategijo izčrpavanja nasprotnika preko napadov na oddaljena mesta in strateško infrastrukturo.
"Več kot 45 tisoč odjemalcev je brez elektrike, nad 700 zgradb pa brez ogrevanja."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Volodimir Zelenski | nevtralno |
| Jurij Sljusar | nevtralno |
| Oleksandr Vilkul | nevtralno |
| Rostov na Donu | Negativno |
| Krivi Rog | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost energetskih trgov, kar so ključni interesi Slovenije kot članice EU in zveze NATO. Stopnjevanje napadov na energetsko infrastrukturo sredi zime lahko povzroči nove migracijske pritiske, ki bi dosegli tudi srednjeevropsko regijo.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in humanitarne pomoči pozorno spremlja napade na civilne cilje. Vsaka eskalacija spopadov v neposredni bližini meja EU povečuje tveganja za gospodarsko nestabilnost in potrebo po dodatni vojaški ter materialni pomoči Ukrajini, kar neposredno vključuje slovenski državni proračun in zunanjepolitične zaveze.
30. okt 16:05
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija napadla Ukrajino z več kot 650 brezpilotnimi letalniki in 50 raketami. V napadu je bilo ranjenih več civilistov, poškodovana pa je bila tudi civilna infrastruktura.
Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.
Ukrajina je prejela dodatne ameriške sisteme zračne obrambe Patriot za obrambo pred ruskimi napadi. Predsednik Zelenskyy je sporočil, da so ruski droni ubili enega človeka in ranili pet drugih. Rusija pa trdi, da so njeni sistemi zračne obrambe sestrelili 98 ukrajinskih dronov.
16. nov 13:36
Ruska zračna obramba je sporočila, da je v noči na nedeljo uničila 57 ukrajinskih brezpilotnih letal, pri čemer jih je bilo največ, 23, sestreljenih nad Samarsko regijo. Ukrajinsko letalstvo je medtem poročalo, da je Rusija v istem obdobju izstrelila eno balistično raketo Iskander-M in 176 napadalnih dronov na Ukrajino. V Odesski regiji so droni poškodovali energetske objekte, medtem ko je v Sumski regiji požar uničil več zasebnih hiš, pri tem pa je bila ena oseba ranjena.
13. dec 19:56
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija ponoči izvedla napade na različne dele Ukrajine z več kot 450 brezpilotnimi letalniki in 30 raketami. Glavni udar je bil usmerjen v oskrbo z energijo, zlasti na jugu in v okolici Odese. V Odesi je bil zadet tudi pomorski terminal, kjer je izbruhnil požar v skladišču žita. Poškodovanih je bilo več deset civilnih objektov, ranjeni pa sta bili dve osebi.
Rusija je v torek ponovno napadla Ukrajino z več kot 600 droni in 30 raketami. V napadih so umrle najmanj tri osebe, med njimi otrok, prekinjena pa je bila tudi oskrba z električno energijo v več delih države. Ukrajinski predsednik Zelenski je napad označil za enega največjih do sedaj.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Volodimir Zelenski | nevtralno |
| Jurij Sljusar | nevtralno |
| Oleksandr Vilkul | nevtralno |
| Rostov na Donu | Negativno |
| Krivi Rog | Negativno |
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost energetskih trgov, kar so ključni interesi Slovenije kot članice EU in zveze NATO. Stopnjevanje napadov na energetsko infrastrukturo sredi zime lahko povzroči nove migracijske pritiske, ki bi dosegli tudi srednjeevropsko regijo.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in humanitarne pomoči pozorno spremlja napade na civilne cilje. Vsaka eskalacija spopadov v neposredni bližini meja EU povečuje tveganja za gospodarsko nestabilnost in potrebo po dodatni vojaški ter materialni pomoči Ukrajini, kar neposredno vključuje slovenski državni proračun in zunanjepolitične zaveze.