Kanada in Kitajska sklenili trgovinski sporazum o znižanju carin na električna vozila in kmetijske pridelke

Združene države Amerike in Tajvan sta v četrtek uradno sklenila obsežen trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje carin na tajvansko blago na 15 odstotkov in rekordno investicijo v ameriško polprevodniško industrijo. Howard Lutnick je potrdil, da bo Tajvan v širitev operacij v ZDA vložil skupno 500 milijard ameriških dolarjev, pri čemer bosta po 250 milijard dolarjev prispevala zasebna podjetja in tajvanska vlada. Investicija je namenjena predvsem krepitvi zmogljivosti za proizvodnjo polprevodnikov na ameriških tleh, kar bo zmanjšalo odvisnost od azijskih dobavnih verig in okrepilo tehnološko varnost ZDA. Sporazum predstavlja enega najpomembnejših gospodarskih premikov v regiji, saj se Tajvan kljub geopolitičnim pritiskom še močneje povezuje z ameriškim trgom. Dogovor sledi daljšemu obdobju pogajanj o znižanju trgovinskih ovir in tesnejšem sodelovanju na področju kritične infrastrukture. Po navedbah uradnikov bo ta korak omogočil dolgoročno stabilnost pri oskrbi s čipi, ki so ključni za avtomobilsko industrijo in sektor zabavne elektronike po vsem svetu.

V Združenih državah Amerike je administracija nekdanjega predsednika Trumpa razmišljala o uvedbi visokih carin na uvoz farmacevtskih izdelkov in ukrepih za zmanjšanje odvisnosti od uvoza polprevodnikov, kar bi lahko vplivalo na podjetja kot so Intel, Taiwan Semiconductor in Micron. Medtem pa se Kanada sooča z notranjimi političnimi in gospodarskimi izzivi, vključno s prizadevanji za progresivni nacionalizem, ki bi odgovoril na trgovinsko agresijo ZDA in korporativno integracijo. Poudarjena je tudi potreba po diplomaciji s strani Kanade, da bi vzpostavila stike z rastočimi gospodarstvi, medtem ko se Afrika sooča z izzivi vključevanja v svetovno gospodarstvo.

Evropska komisija je kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov ponudila možnost izognitve visokim uvoznim carinam z uvedbo minimalnih prodajnih cen. Gre za kompromisni predlog v trgovinskem sporu, ki se je zaostril po uvedbi dodatnih dajatev na vozila, proizvedena na Kitajskem, leta 2024. Dogovor omogoča izvoznikom, da s cenovnimi zavezami nevtralizirajo učinke subvencij, ki jih je Bruselj označil za nelojalno konkurenco na evropskem trgu. Sistem minimalnih uvoznih cen bi nadomestil kazenske carine, ki so bile prvotno uvedene za zaščito evropske avtomobilske industrije. Proizvajalci, ki bodo pristali na določeno cenovno dno, bodo lahko svoje izdelke na trgu EU prodajali brez dodatnih obremenitev, kar bi lahko stabiliziralo trgovinske odnose med Brusljem in Pekingom. Pogajanja so se osredotočala predvsem na vprašanje, kako zagotoviti pošteno konkurenco, ne da bi pri tem povzročili popoln zlom uvoza cenovno dostopnejših vozil. Ta poteza predstavlja pomemben preobrat v evropski trgovinski politiki, saj daje prednost reguliranemu trgu pred neposrednimi tarifnimi omejitvami. Čeprav podrobnosti o natančnih ravneh cen še niso javno dostopne, se pričakuje, da bodo ukrepi veljali za vse večje akterje, ki izvažajo s kitajskega trga, vključno z evropskimi podjetji s proizvodnimi obrati na Kitajskem. Odločitev odraža prizadevanja EU za ohranitev zelenega prehoda ob hkratni zaščiti domačih delovnih mest.