Salih Saitović kritizira uvoz delovne sile namesto zaposlovanja Romov v Srbiji

Vlada Republike Srbije je sprejela uredbo o uvedbi začasnih ukrepov za zagotavljanje ekonomske stabilnosti industrij strateškega pomena, s katero je od 1. januarja do 30. junija močno omejila uvoz določenih izdelkov iz železa in jekla. Ukrep najbolj neposredno vpliva na gospodarstvo Bosne in Hercegovine, saj vključuje ključne izvozne surovine, kot so rebrasto betonsko jeklo v kolobarjih in palicah ter toplo valjana žica. Zunajtrgovinska zbornica Bosne in Hercegovine (STK BiH) je zaradi uvedbe kvot in predvidenih 50-odstotnih carin na presežke uvoza že zahtevala nujen odziv pristojnih institucij. Nova regulacija bo vplivala na določene skupine izdelkov, ki so za bosanskohercegovsko težko industrijo ključnega pomena. Sistem tarifnih kvot bo veljal šest mesecev, kar bi lahko povzročilo znatno zmanjšanje obsega menjave med državama in povzročilo poslovno škodo izvoznikom, ki so tradicionalno vezani na srbski trg. Pristojni organi v Bosni in Hercegovini trenutno preučujejo možnosti za zaščito domačega gospodarstva in morebitne povračilne ukrepe. Srbska vlada svojo odločitev utemeljuje s potrebo po zaščiti strateške industrije v obdobju globalne ekonomske negotovosti. Kljub temu so v Sarajevu zaskrbljeni, da bi takšne enostranske poteze lahko ogrozile regionalno stabilnost v okviru sporazuma CEFTA. Gospodarske zbornice obeh držav se pripravljajo na pogajanja, da bi preprečile dolgoročno prekinitev uveljavljenih dobavnih verig.

Srbski minister za obrambo Bratislav Gašić se je sestal s ciprskim kolegom Vasilisom Palmasom, s katerim sta razpravljala o možnostih za okrepitev sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa, posebej v obrambi. Poudarjen je bil pomen nadaljnje krepitve odnosov med državama.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó sta na srečanju v Beogradu potrdila strateško sodelovanje na področju energetike. Osrednja tema pogovorov je bila prihodnost Naftne industrije Srbije (NIS), pri čemer sta strani dosegli dogovor o povečanju lastniškega deleža srbske države v tem podjetju. Szijjártó je ob tem zavrnil navedbe, da bi madžarska skupina MOL načrtovala prevzem ali ukinitev rafinerije, ter poudaril, da je energetska varnost obeh držav neločljivo povezana. Ministra sta razpravljala tudi o časovnici izgradnje novega naftovoda, ki bo Srbijo neposredno povezal z madžarskim naftovodom Družba. Projekt je ključnega pomena za diverzifikacijo oskrbe in zmanjšanje odvisnosti od tranzita preko Hrvaške, ki je bil v preteklosti predmet političnih napetosti. Gradnja naj bi se začela v bližnji prihodnosti, uradna odločitev o odkupu delnic NIS pa bo po napovedih ministrice sprejeta do konca tekočega tedna. Sodelovanje med Beogradom in Budimpešto se tako še dodatno krepi v okviru širšega regionalnega povezovanja, ki vključuje tudi področje zemeljskega plina in električne energije. Szijjártó se je Srbiji zahvalil za zanesljivo partnerstvo pri tranzitu energentov, kar po njegovih besedah zagotavlja stabilnost celotne regije v času negotovih razmer na svetovnih energetskih trgih.