Mednarodni denarni sklad izrazil pripravljenost na pomoč Venezueli

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva je prispela v Kijev na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in drugimi visokimi predstavniki države. Obisk, ki je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, je bil namenjen pogovorom o nadaljnji finančni podpori Ukrajini v okviru obstoječih kreditnih programov. Poleg predsednika se je Georgieva sestala še s podpredsednico vlade in ministrico za gospodarstvo Julijo Sviridenko ter guvernerjem ukrajinske centralne banke Andrijem Pišnim. Delegacija MDS je preučila napredek Ukrajine pri izpolnjevanju pogojev za sprostitev naslednjih obrokov posojila v okviru štiriletnega programa v vrednosti 8,2 milijarde dolarjev. Finančna sredstva sklada so ključnega pomena za stabilnost ukrajinskega gospodarstva, ki se še naprej spopada s posledicami ruske agresije. MDS ocenjuje, da je Ukrajina dosegla določen napredek pri proračunskih reformah in zagotavljanju transparentnosti porabe donatorskih sredstev, dokončna potrditev nove tranše pa se pričakuje v prihodnjih tednih. Obisk ima tudi osebno noto za Georgievo, saj ima v Ukrajini družinske vezi, njen brat pa je med začetkom ruske invazije živel v Harkovu. Medtem ko uradni viri poudarjajo napredek pri pogajanjih, nekateri poročevalci opozarjajo na težave Ukrajine pri pravočasnem odplačevanju dolgov do sklada, kar bi lahko vplivalo na dolgoročno zaupanje mednarodnih kreditodajalcev. Kljub temu ostaja MDS eden glavnih stebrov zunanjega financiranja, ki Ukrajini omogoča delovanje osnovnih državnih funkcij v vojnih razmerah.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Rusko sodišče je nekdanji podpredsednici združenja Oboronstroj Irini Jasakovi odredilo pripor, potem ko so sodni dokumenti razkrili, da ima obtoženka dovoljenje za bivanje in nepremičnine v tujini. Jasakova je obtožena goljufije v posebno velikem obsegu, preiskovalni organi pa so kot ključen razlog za strožji ukrep navedli nevarnost pobega, saj bi se s pomočjo tujih dokumentov lahko izognila kazenskemu postopku. Obramba Jasakove je na sodišču neuspešno predlagala hišni pripor in poudarjala, da je obtoženka s preiskovalci sodelovala prostovoljno ter jim celo izročila svoj potni list. Odvetnik je prav tako trdil, da ni neposrednih dokazov o njeni vpletenosti v kaznivo dejanje, in zatrdil, da gre v tem primeru zgolj za civilnopravna razmerja med vpletenimi stranmi, ne pa za kriminalno dejavnost. Sodišče v Moskvi je kljub argumentom obrambe sledilo navedbam tožilstva, ki je izpostavilo premoženje v tujini kot dejavnik tveganja. Jasakova je bila sicer prvič pridržana že v novembru, ko se je začela obsežna preiskava finančnih nepravilnosti v združenju Oboronstroj, ki je tesno povezano z obrambnimi strukturami.