Donald Trump sprožil polemike z izjavami o Venezueli in ameriški zunanji politiki

Ameriški senat je z izenačenim izidom glasovanja 50 proti 50 zavrnil predlog resolucije, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu omejila pooblastila za uporabo vojaške sile v Venezueli. Ključno vlogo pri zavrnitvi pobude demokratov je odigral podpredsednik ZDA JD Vance, ki je kot predsednik senata oddal odločilni glas proti predlogu. Republikanska večina je s tem strnila vrste in predsedniku ohranila široko svobodo pri vodenju zunanje politike v regiji, kar je sprožilo ostre kritike opozicije zaradi domnevnega spreminjanja stališč republikancev glede izvršne oblasti. Demokrati so z resolucijo skušali preprečiti morebitno enostransko vojaško posredovanje brez predhodne odobritve kongresa, saj so se v zadnjem obdobju okrepile napetosti glede venezuelske energetske in politične krize. Kritiki iz vrst republikancev so bili v preteklosti pod drugimi administracijami naklonjeni omejevanju vojne moči predsednika, vendar so pri aktualnem glasovanju podprli Trumpovo administracijo. Ta odločitev utrjuje položaj Bele hiše pri pogajanjih z venezuelskimi oblastmi in morebitnemu varovanju ameriških energetskih interesov. Zavrnitev predloga prihaja v času, ko se Washington aktivno ukvarja z obnovo venezuelskega naftnega sektorja. Republikanci trdijo, da bi omejevanje predsednikovih pooblastil oslabilo ameriško diplomatsko moč in sposobnost hitrega reagiranja na spremenljive razmere na terenu. Nasprotniki pa opozarjajo, da takšna koncentracija moči povečuje tveganje za nenamerne vojaške spopade v Latinski Ameriki brez ustreznega nadzora zakonodajne veje oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas, ki se je stopnjeval z napadi na naftne tankerje in plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem drog. Trump je dejanje označil za odločilen korak v boju proti narkoterorizmu in režimu, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, zlasti v Latinski Ameriki, kjer se države spopadajo s posledicami ameriškega posega v regionalno stabilnost. Medtem ko so nekateri analitiki potezo pričakovali zaradi Trumpovih predhodnih ultimatov in odobritve tajnih operacij obveščevalne agencije CIA, drugi opozarjajo na nepredvidljive posledice za mednarodno pravo in geopolitična razmerja. Usoda Madura in njegove soproge po zajetju ostaja neznana, prav tako pa še ni jasno, kako se bodo na aretacijo odzvale venezuelske oborožene sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.