V vasi Račak na Kosovu je 15. januarja minilo 27 let od oboroženega spopada med varnostnimi silami takratne Zvezne republike Jugoslavije in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Dogodek ostaja eden najbolj kontroverznih mejnikov v novejši balkanski zgodovini, saj sta si strani povsem neenotni glede narave incidenta. Medtem ko srbska stran trdi, da je šlo za legitimno protiteroristično operacijo proti oboroženim upornikom, je takratna verifikacijska misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) dogodek označila za pokol civilistov.
Poročilo misije OVSE, ki jo je vodil ameriški diplomat William Walker, je služilo kot neposreden povod za mednarodno vojaško posredovanje. Na podlagi Walkerjevih ugotovitev je zveza NATO marca 1999 sprožila bombardiranje takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je trajalo 78 dni. Srbski mediji in uradniki še danes poudarjajo, da so bile obtožbe o pokolu neutemeljene in uporabljene kot orodje za upravičevanje agresije.
Obletnica v regiji vsako leto sproži nove napetosti in nasprotujoče si interpretacije zgodovinskih dejstev. Za kosovske Albance Račak predstavlja simbol srbskih vojnih zločinov, za srbsko javnost pa primer manipulacije mednarodne skupnosti. Različni pogledi na dogodke iz leta 1999 še vedno močno obremenjujejo odnose med Beogradom in Prištino ter otežujejo proces sprave na Zahodnem Balkanu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
