Donald Trump pozval k zamenjavi oblasti v Iranu

Ameriški predsednik Donald Trump je po izbruhu množičnih protivladnih protestov v Iranu pozval k zamenjavi tamkajšnjega vodstva pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Trumpove izjave so sledile obtožbam iranskega vrhovnega voditelja, ki je Združene države Amerike neposredno okrivil za spodbujanje nemirov in destabilizacijo države. Predsednik ZDA je poudaril, da je napočil čas za novo vodstvo, ki bo spoštovalo pravice iranskega ljudstva, s čimer se je napetost med državama ponovno drastično povečala. Odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili zaradi Trumpovih namigov o morebitni vojaški intervenciji v primeru nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Iranske oblasti vztrajajo, da so protesti rezultat tujega vmešavanja, predvsem s strani obveščevalnih služb ZDA in Izraela, medtem ko Trumpova administracija meni, da gre za pristen upor prebivalstva proti avtoritarnemu režimu in gospodarskemu propadu. Retorika obeh strani nakazuje na globok razkol, ki onemogoča kakršna koli diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Ta najnovejši poziv h koncu Hamenejeve vladavine dopolnjuje niz predhodnih pritiskov, vključno z gospodarskimi sankcijami in carinami, ki jih je Trumpova vlada uvedla proti državam, ki še vedno trgujejo z Iranom. Analitiki opozarjajo, da takšne neposredne zahteve po spremembi režima zmanjšujejo možnosti za jedrska pogajanja in povečujejo tveganje za regionalni oboroženi spopad, ki bi lahko vključeval tudi širše zavezništvo NATO in regionalne sile.

Iranski politiki, med njimi vidna predstavnika Saed Džalili in Hesamodin Ašna, so se ostro odzvali na zadnje grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, uperjene proti Iranu. Džalili je v svojem odzivu poudaril, da so Združene države Amerike v svojem delovanju »paralizirane«, s čimer je želel izničiti težo ameriških pritiskov. Odziv iranske strani je sledil Trumpovim javnim izjavam, v katerih je izrazil podporo protestnikom v Iranu in ponovil ostrejša stališča do teheranskega režima. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v luči retorike nove ameriške administracije, ki ponovno uvaja politiko maksimalnega pritiska. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neutemeljeno bahanje in vmešavanje v notranje zadeve države. Ašna je Trumpove besede označil za »pretiravanje«, kar odraža širši konsenz znotraj iranske politične elite, da se je treba ameriškim grožnjam zoperstaviti z odločnim diplomatskim in retoričnim odporom. Dogajanje kaže na poglabljanje diplomatskega prepada med državama še pred uradnim prevzemom oblasti v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.