Kosovo obeležilo 27. obletnico pokola v Reçaku

V Fushë-Kosovë je v soboto popoldne prišlo do streljanja, v katerem je bila ranjena ena oseba. Policija je potrdila dogodek, ki se je zgodil na ulici "Dardania" okoli 16:00. Enote so takoj odšle na kraj dogodka, a zaenkrat še ni poročil o aretacijah v zvezi z incidentom.

V vasi Račak na Kosovu je 15. januarja minilo 27 let od oboroženega spopada med varnostnimi silami takratne Zvezne republike Jugoslavije in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Dogodek ostaja eden najbolj kontroverznih mejnikov v novejši balkanski zgodovini, saj sta si strani povsem neenotni glede narave incidenta. Medtem ko srbska stran trdi, da je šlo za legitimno protiteroristično operacijo proti oboroženim upornikom, je takratna verifikacijska misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) dogodek označila za pokol civilistov. Poročilo misije OVSE, ki jo je vodil ameriški diplomat William Walker, je služilo kot neposreden povod za mednarodno vojaško posredovanje. Na podlagi Walkerjevih ugotovitev je zveza NATO marca 1999 sprožila bombardiranje takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je trajalo 78 dni. Srbski mediji in uradniki še danes poudarjajo, da so bile obtožbe o pokolu neutemeljene in uporabljene kot orodje za upravičevanje agresije. Obletnica v regiji vsako leto sproži nove napetosti in nasprotujoče si interpretacije zgodovinskih dejstev. Za kosovske Albance Račak predstavlja simbol srbskih vojnih zločinov, za srbsko javnost pa primer manipulacije mednarodne skupnosti. Različni pogledi na dogodke iz leta 1999 še vedno močno obremenjujejo odnose med Beogradom in Prištino ter otežujejo proces sprave na Zahodnem Balkanu.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović se je ostro odzval na navedbe srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Hrvaško, Albanijo in Kosovo obtožil vzpostavitve vojaškega zavezništva, usmerjenega proti srbskemu narodu. Božinović je v uradni izjavi poudaril, da si Hrvaška prizadeva za mir, stabilnost in sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana. Kot članica Evropske unije in zveze Nato Hrvaška deluje v okviru mednarodnih standardov, ki po besedah ministra ne vključujejo agresivnih namer proti sosednjim državam. Napetosti med Beogradom in sosednjimi prestolnicami so se zaostrile po seriji Vučićevih izjav, v katerih je sosednje države obtožil usklajenega delovanja proti srbskim interesom. Hrvaška stran je te trditve označila za neutemeljene in poudarila pomen evropske poti za celotno regijo. Diplomatski spor odraža globoko nezaupanje in nestabilne odnose, ki še naprej obremenjujejo varnostno arhitekturo na Balkanu, medtem ko mednarodna skupnost poziva k deeskalaciji retorike.