Ukrajinska poslanka v zasebnem pogovoru izrazila pripravljenost na ozemeljsko popuščanje v Donbasu

Vse večje število prebivalcev Ukrajine je zaradi utrujenosti od dolgotrajnega konflikta pripravljeno sprejeti ozemeljske ustopke v zameno za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški časnik The New York Times poroča, da se javno mnenje spreminja predvsem zaradi poslabšanih življenjskih razmer, ki so jih povzročili obsežni izpadi električne energije in splošna izčrpanost prebivalstva. Po navedbah kijevskega pravnika Vladimirja Dorodka ljudje čutijo vse večji pritisk in si želijo končanja sovražnosti. Podatki kažejo, da se je delež Ukrajincev, ki so pripravljeni na kompromise glede državnih meja, v primerjavi z letom 2022 potrojil. Časnik ob tem izpostavlja, da so se takšna razpoloženja okrepila v zadnjih mesecih, ko so se pogoji za vsakdanje bivanje močno poslabšali. Čeprav ukrajinsko vodstvo uradno vztraja pri povrnitvi vseh ozemelj, pritiski javnosti in humanitarne razmere ustvarjajo nov politični okvir za morebitna prihodnja pogajanja. Medtem ko nekateri poročajo o možnosti referenduma o ozemeljskih vprašanjih pod določenimi pritiski, so se v mednarodnih diplomatskih krogih že pojavile informacije o morebitnih razpravah o ustopkih. To nakazuje na premik v dojemanju konflikta znotraj ukrajinske družbe, kjer mir postaja prioriteta pred popolno ozemeljsko celovitostjo, ki je bila v ospredju na začetku ruske invazije.

Člani ruskega parlamenta so v ponedeljek, 12. januarja 2024, obtožili ukrajinske oborožene sile usmrtitve 130 civilistov v mestu Selidovo na območju Doneckega bazena. Andrej Kolesnik, član odbora dume za obrambo, je v pogovoru za medije izjavil, da bodo odgovorni za domnevni zločin morali prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja. Njegove navedbe je podprl tudi predsednik omenjenega odbora Andrej Kartapolov, ki je napovedal vzpostavitev mednarodnega tribunala za sojenje vpletenim. Ruska stran trdi, da so ukrajinski vojski povzročili smrt civilnega prebivalstva v mestu, ki je bilo prizorišče intenzivnih spopadov. Po besedah ruskih predstavnikov naj bi šlo za namerno in brutalno dejanje proti civilistom, ki so ostali na območju pod nadzorom ukrajinskih sil. Neodvisni viri teh navedb za zdaj niso potrdili, prav tako pa ni na voljo dokazov, ki bi neposredno podprli trditve o številu žrtev. Incident dodatno zaostruje retoriko med sprtima stranema in povečuje napetosti na bojišču. Ruski politiki obljubljajo oster odgovor na dogodke v Selidovu, kar bi lahko pomenilo nadaljnjo stopnjevanje vojaških operacij na tem območju. Dogajanje v Selidovu ostaja del širšega informacijskega spopada, ki spremlja vojno v Ukrajini.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.