Rimski osvajalci so imeli večje konje kot Germani v okolici Dunaja
Objavljeno: 4. 9. 2025 10:12
Rimske konjenice, stacionirane v današnjem Dunaju, Carnuntumu in drugih oporiščih ob Donavi, so uporabljale večje konje kot lokalni germanski prebivalci v železni dobi. Kot poroča dunajska biologinja Elmira Mohandesan, so Rimljani pripeljali živali iz Hispanije, Britanije in Trakije v alpsko regijo in jih tam vzrejali.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Na južni strani Alp se medvedi vračajo v svoj naravni habitat, vendar se lahko te živali premikajo na dolge razdalje. V bavarskih Alpah se pojavljajo vse pogostejša poročila o opažanjih medvedov. Sprehajalka je v okrožju Rosenheim pobegnila zaradi možnega srečanja z medvedom.
V Avstriji so prvič zabeležili prisotnost invazivne vrste ploskega črva "Obama nungara", ki izvira iz Južne Amerike. Ta plenilec, ki se hrani z deževniki in polži, se hitro širi po Evropi in bi lahko ogrozil lokalni ekosistem tal.
Zoologi iz Dunaja in mednarodni kolegi so odkrili, da so notranje preureditve v dednem zapisu, ne pa novo nastali geni, privedle do velike raznolikosti pri lignjih. Raziskava, objavljena v reviji "iScience", je s pomočjo dednega zapisa vampirskega lignja pokazala, kako so se te preureditve odvijale, predvsem pri hobotnicah.
Pri izkopavanjih v Rechnitzu v južnem Gradiščanskem (okrožje Oberwart) so odkrili nove sledi naselbine iz neolitika. Najdbe vključujejo jame, jamske stebre in keramiko. Odkrili so tudi jarke, ki so bili do zdaj znani le na podlagi geomagnetnih raziskav.
V Avstriji so v Donavo izpustili 300.000 mladih jesetrov, da bi ponovno naselili to reko, kjer je bila ta vrsta nekoč številčna. Prekomeren ribolov, gradnja in hidroelektrarne so močno prizadele populacijo jesetrov, znanih tudi kot 'živi fosili'. Projekt obnove poteka s pomočjo raziskovalcev.
Losa Emila, ki je potoval po Češki in severni Avstriji, so avstrijske oblasti uspavale v bližini avtoceste pri Sattledtu in ga preselile na območje Šumave, blizu avstrijsko-češke meje. Odločitev je bila sprejeta zaradi varnosti losa in voznikov, saj se je žival nevarno približala avtocesti. Emil je opremljen z GPS sledilnikom, kar omogoča spremljanje njegovega gibanja.
Novica je zanimiva za razumevanje zgodovine avstrijske regije, vendar nima neposrednega vpliva na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.