Wall Street Journal opozarja, da bi prodaja F-35 Turčiji lahko pripeljala do vojne z Izraelom
Objavljeno: 27. 12. 2025 17:56
Wall Street Journal v članku opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša morebitna ponovna vključitev Turčije v program stealth lovskih letal F-35. Politični komentator Amit Segal svari, da bi pridobitev teh letal s strani Turčije lahko zaostrila razmere na Bližnjem vzhodu in celo pripeljala do vojne z Izraelom. Članek tudi navaja, da Erdogan govori o uničenju "sionističnega" Izraela.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu posredno vpliva na globalno varnost, vključno z varnostjo Evrope in Slovenije, saj lahko nestabilnost v regiji povzroči migracije in druge varnostne izzive.
Izrael je izvedel več napadov v Siriji, kar je sirijska vlada obsodila. Napadi so se zgodili kljub nedavnim mirovnim pogovorom med državama. Turški mediji medtem poročajo o možnih ciljih za turške napade v Izraelu, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med Izraelom in Turčijo. Izrael je uničil sisteme zračne obrambe, ki jih je Turčija dobavila sirskemu režimu.
V izraelskih zračnih napadih na mesto Gaza sta bila ubita dva Palestinca. V Kairu so se sestali predstavniki Hamasa in Fataha, da bi razpravljali o upravljanju Gaze po koncu vojne. ZDA in Izrael naj bi razmišljala o načrtu, ki bi Gazo razdelil na dva dela, enega pod nadzorom Hamasa in drugega pod nadzorom izraelske vojske.
Po izraelskem napadu v Dohi so turški uradniki opozorili na možno regionalno zaostritev. Izrael je namignil, da voditelji Hamasa v Turčiji niso imuni na napade, kar je še poslabšalo že tako napete odnose med državama.
Donald Trump je med obiskom Izraela izjavil, da je spopad v Gazi končan. V Knesetu, izraelskem parlamentu, so ga sprejeli s stoječimi ovacijami, izraelski predsednik Isaac Herzog pa mu je podelil najvišje civilno priznanje, 'Predsedniško medaljo časti', za njegov prispevek k dogovoru o talcih. Trump in egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi sta v Šarm el-Šejku v Egiptu vodila mednarodni vrh o Gazi, kjer se jima je pridružil tudi Benjamin Netanjahu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost na dogovor s Sirijo, pod pogojem, da Sirija vzpostavi demilitarizirano varnostno cono južno od Damaska do gore Hermon. ZDA naj bi pritiskale na Sirijo in Izrael, da bi sklenili varnostni pakt, ki bi lahko vključeval umik izraelskih sil z zasedenega sirskega ozemlja.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hasanom Šejkom Mohamudom v Carigradu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nezakonito in nesprejemljivo ter opozoril, da bi takšno dejanje lahko resno destabiliziralo širšo regijo Afriškega roga. Poudaril je pomen ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotnosti Somalije, ki Somaliland obravnava kot del svojega ozemlja.
Ob robu diplomatskih pogovorov je turški predsednik napovedal tudi okrepitev gospodarskega in energetskega sodelovanja med Ankaro in Mogadišem. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 začela izvajati naftne in plinske vrtine v morju ob somalijski obali. Ta poteza utrjuje turški vpliv v strateško pomembnem delu Indijskega oceana, kjer Ankara že vrsto let deluje kot ključna zaveznica somalijskih oblasti pri izgradnji državne infrastrukture in varnostnih sil.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu posredno vpliva na globalno varnost, vključno z varnostjo Evrope in Slovenije, saj lahko nestabilnost v regiji povzroči migracije in druge varnostne izzive.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.