Iransko pravosodje osebno zasliševalo protestnike in sprožilo mednarodno zaskrbljenost

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranske oblasti so uradno obtožile tuje obveščevalne službe, predvsem izraelski Mossad, za organizacijo in podpihovanje protestnega gibanja, ki pretresa državo. Teheran trdi, da so prikriti operativci Izraela aktivno sodelovali pri destabilizaciji razmer, s čimer naj bi stopnjevali napetosti v regiji. Po navedbah iranskega vrha ti tuji akterji izkoriščajo notranje nezadovoljstvo za doseganje lastnih geopolitičnih ciljev in spodkopavanje islamske republike. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih trenj med Iranom in zahodnimi zavezniki, pri čemer iranske varnostne sile krepijo nadzor nad komunikacijami in javnim redom. Režim trdi, da so nemiri načrtovani v tujini, kar naj bi upravičilo ostrejše ukrepe proti demonstrantom. Poročila o vpletenosti tujih sil so se okrepila v času, ko država poroča o aretacijah domnevnih agentov, ki naj bi delovali pod krinko protestov. Ta retorika sledi vzorcu, kjer Teheran za notranje težave redno krivi zunanje sovražnike. Obtožbe prihajajo po obdobju intenzivnih uličnih shodov, ki so se iz prvotnih ekonomskih zahtev razvili v širši upor proti vladajočemu režimu. Medtem ko oblasti poudarjajo tujo grožnjo, mednarodne organizacije opozarjajo na kršenje človekovih pravic pri zatiranju demonstracij.

Združene države Amerike so v četrtek uvedle nov krog sankcij proti iranskim uradnikom in finančnim omrežjem, ki jih obtožujejo nasilnega zatiranja mirnih protivladnih protestov. Ministrstvo za finance je med drugim tarčno usmerilo ukrepe proti sekretarju vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ki naj bi kot eden prvih uradnikov pozval k uporabi nasilja nad demonstranti. Poleg posameznikov so sankcije zajele tudi 18 oseb in podjetij, povezanih s t. i. bančništvom v senci, ki naj bi iranskim finančnim institucijam pomagalo pri pranju milijard dolarjev prihodkov od nafte. Ameriški finančni minister Scott Bessent je ob naznanitvi ukrepov poudaril, da ZDA podpirajo zahteve iranskega ljudstva po svobodi in pravičnosti. Sankcije v praksi blokirajo dostop do premoženja in poslovanja v ZDA, vendar ostajajo v veliki meri simbolične, saj večina tarč nima sredstev ali poslovnih povezav na ameriških tleh. Kljub temu Washington poudarja, da s temi ukrepi sledi tokovom sredstev iranskih voditeljev v mednarodne banke. Najnovejše stopnjevanje pritiska je neposredna posledica največjih protivladnih demonstracij v zgodovini islamske republike. Protesti so se sprva začeli zaradi gospodarske stiske, a so se hitro prelevili v splošni upor proti teokratski ureditvi. Ameriška administracija s temi koraki poskuša omejiti finančno moč iranskih varnostnih organov in hkrati izraziti mednarodno podporo protestnikom, ki se spopadajo z brutalnim odzivom režimskih sil.