Iran obtožil tuje obveščevalne službe za spodbujanje nemirov v državi

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranski pravosodni vrh je napovedal pospešitev sodnih procesov in izvršitev smrtnih kazni za osebe, pridržane med obsežnimi protivladnimi protesti. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij je bilo v nasilnem zatiranju nemirov ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko naj bi oblasti pridržale približno 18.000 demonstrantov. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi državami Amerike, je že opozorila na ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljevanja usmrtitev. Posebno pozornost je vzbudil primer 26-letnega Erfana Soltanija, ki naj bi bil po poročanju nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) obsojen na smrt po hitrem postopku zaradi sodelovanja na demonstracijah. Soltani, po poklicu trgovec, bi lahko postal prvi usmrčeni protestnik v tem valu nemirov. Čeprav so se pojavila poročila o njegovi skorajšnji usmrtitvi, je iransko pravosodje te navedbe uradno zanikalo in trdilo, da se sooča z zaporno kaznijo zaradi ogrožanja nacionalne varnosti. Napetosti v državi se stopnjujejo kljub grožnjam nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in mednarodnim pozivom k spoštovanju človekovih pravic. Iranske oblasti vztrajajo pri strogem pregonu tistih, ki jih označujejo za povzročitelje neredov, medtem ko družine obsojenih v zadnjem trenutku neuspešno skušajo preprečiti usmrtitve svojih bližnjih. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj se ekonomsko nezadovoljstvo prepleta s političnimi zahtevami po spremembi režima.

Združene države Amerike so v četrtek, 15. januarja, uvedle nov sklop sankcij proti ključnim iranskim uradnikom, ki so obtoženi nasilnega zatiranja vsesplošnih protivladnih protestov. Med sankcioniranimi posamezniki so sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, poveljniki iranske revolucionarne garde (IRGC) ter visoki uradniki organov pregona. Ministrstvo za finance ZDA sekretarju sveta očita, da je bil eden prvih uradnikov, ki so pozvali k uporabi nasilja nad demonstranti. Najnovejši ukrepi Washingtona so odgovor na stopnjevanje represije teokratske vlade v Teheranu, ki se spopada z enim najresnejših izzivov svoji oblasti v zadnjih desetletjih. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja vpletenih oseb pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi, s čimer želi mednarodna skupnost povečati pritisk na iranski režim zaradi kršitev človekovih pravic. Gre za nadaljevanje zaostrovanja odnosov med državama, ki ga spodbuja vztrajno nasilje nad civilisti. Dogajanje sledi valu protestov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, nato pa prerasli v politično gibanje proti ureditvi države. Ker je iranski režim v preteklosti že omejeval dostop do spleta in uporabljal silo za utišanje kritikov, ameriška administracija s temi koraki izkazuje podporo pravici do svobodnega izražanja v Iranu. Stopnjevanje sankcij nakazuje, da ZDA ne nameravajo popustiti pri vprašanjih spoštovanja temeljnih svoboščin.