Ruska obveščevalna služba obtožila patriarha Bartolomeja načrtnega spodkopavanja pravoslavne enotnosti

Predstavnik Ruske pravoslavne cerkve in vodja informacijske službe moskovske eparhije, duhovnik Aleksander Volkov, je v izjavi za javnost pojasnil kulturni in verski pomen praznovanja starega novega leta v Rusiji. Po njegovih besedah praznik predstavlja naravno nadaljevanje uradnih januarskih počitnic in za mnoge državljane pomeni prijeten dodatek k uradnemu praznovanju, v čemer cerkev ne vidi ničesar spornega. Volkov je poudaril, da korenine tega praznika izvirajo iz zgodovinske razlike med julijanskim in gregorijanskim koledarjem. Ruska pravoslavna cerkev še vedno uporablja julijanski koledar, po katerem se novo leto začne 14. januarja po civilnem štetju. Ta dvojnost koledarjev je v ruski družbi ustvarila edinstveno tradicijo, ki združuje versko dediščino in sodobne državne praznike. Za vernike je praznovanje 14. januarja še posebej pomembno, saj se uradno novo leto, ki nastopi 1. januarja, v cerkvenem koledarju nahaja v obdobju adventnega posta. Staro novo leto tako omogoča polno praznovanje po koncu postnega obdobja in božičnih praznikov, kar vernikom omogoča sproščeno druženje in obeležitev novega cikla v skladu s cerkvenim izročilom.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je javnost obvestila o domnevnih načrtih carigrajskega patriarha Bartolomeja za podelitev avtokefalnosti nepriznani Črnogorski pravoslavni cerkvi (CPC). Po navedbah ruskih obveščevalcev naj bi bila ta poteza usmerjena predvsem proti Srbski pravoslavni cerkvi (SPC), ki jo v Moskvi opisujejo kot posebno nepopustljivo in trmasto v svojem delovanju. Ruski viri, ki jih povzema agencija TASS, trdijo, da želi Bartolomej s tem korakom oslabiti vpliv srbske cerkve na Balkanu. Ruska stran patriarhu Bartolomeju očita nadaljevanje razkolniške dejavnosti v pravoslavnem svetu, pri čemer vlečejo vzporednice z dogajanjem v Ukrajini. Tamkajšnja cerkev je namreč pred leti že prejela avtokefalnost od Carigrada, kar je povzročilo globok spor z moskovskim patriarhatom. Sedanje napovedi kažejo na potencialno novo zaostritev odnosov znotraj pravoslavja, saj SPC Črno goro obravnava kot svoje kanonsko ozemlje. Čeprav gre za trditve ruske obveščevalne službe, ki so del širše geopolitične in verske dinamike, bi morebitna uradna razglasitev avtokefalnosti CPC močno vplivala na stabilnost v regiji. Srbska pravoslavna cerkev se na te navedbe še ni uradno odzvala, vendar je znano, da odločno nasprotuje kakršnemukoli osamosvajanju črnogorskih cerkvenih struktur izpod svoje jurisdikcije.

Estonsko notranje ministrstvo je prepovedalo vstop in bivanje v državi duhovniku Ruske pravoslavne cerkve Romanu Kolesnikovu, pri čemer se je sklicevalo na varnostne pomisleke. Po poročanju lokalnih medijev so oblasti odločitev utemeljile s trditvijo, da je Kolesnikov podpiral zunanjo politiko Ruske federacije, kar predstavlja grožnjo nacionalni varnosti Estonije. Kolesnikov, ki je v državi služboval več mesecev, je moral po odločitvi uradnih organov nemudoma zapustiti estonsko ozemlje in se vrniti v Rusijo. Primer odraža zaostrene odnose med talinsko vlado in predstavniki moskovskega patriarhata, ki so pod drobnogledom zaradi morebitnega širjenja ruskega vpliva v baltskih državah. Estonske oblasti so poudarile, da je ukrep nujen za zaščito javnega reda in miru.