Pogovori o prihodnosti Grenlandije med Dansko in ZDA brez preboja

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v svojem letnem nagovoru narodu poudarila suvereno pravico države do vzpostavljanja in vzdrževanja diplomatskih ter gospodarskih odnosov z vsemi državami sveta, vključno z Rusijo, Kitajsko, Kubo in Iranom. V govoru pred parlamentom v Caracasu je izpostavila, da zunanje politike države ne smejo pogojevati tretje strani, hkrati pa je omenila tudi možnost sodelovanja z Združenimi državami Amerike. Izjave prihajajo v času zaostrenih geopolitičnih razmer, ko se Venezuela trudi utrditi svoje mesto v večpolarnem svetu in zmanjšati vpliv mednarodnih sankcij. Rodríguezova je jasno nakazala, da Caracas ne namerava spreminjati svoje strateške usmeritve, ki temelji na zavezništvih z državami, ki so se izkazale za ključne partnerice v zadnjih letih, predvsem na področju energetike in obrambe. Nastop začasne predsednice v parlamentu so pozorno spremljali tako domači kot tuji opazovalci, saj nakazuje kontinuiteto venezuelske zunanjepolitične doktrine. Poudarek na odnosih z Rusijo in Kitajsko odraža širša prizadevanja države po diverzifikaciji mednarodnih povezav in iskanju alternativnih gospodarskih trgov izven zahodnega vpliva.

Rusko sodišče je nekdanji podpredsednici združenja Oboronstroj Irini Jasakovi odredilo pripor, potem ko so sodni dokumenti razkrili, da ima obtoženka dovoljenje za bivanje in nepremičnine v tujini. Jasakova je obtožena goljufije v posebno velikem obsegu, preiskovalni organi pa so kot ključen razlog za strožji ukrep navedli nevarnost pobega, saj bi se s pomočjo tujih dokumentov lahko izognila kazenskemu postopku. Obramba Jasakove je na sodišču neuspešno predlagala hišni pripor in poudarjala, da je obtoženka s preiskovalci sodelovala prostovoljno ter jim celo izročila svoj potni list. Odvetnik je prav tako trdil, da ni neposrednih dokazov o njeni vpletenosti v kaznivo dejanje, in zatrdil, da gre v tem primeru zgolj za civilnopravna razmerja med vpletenimi stranmi, ne pa za kriminalno dejavnost. Sodišče v Moskvi je kljub argumentom obrambe sledilo navedbam tožilstva, ki je izpostavilo premoženje v tujini kot dejavnik tveganja. Jasakova je bila sicer prvič pridržana že v novembru, ko se je začela obsežna preiskava finančnih nepravilnosti v združenju Oboronstroj, ki je tesno povezano z obrambnimi strukturami.