Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo uradno priznalo palestinsko državo do septembra 2025, če Izrael ne bo pristal na prekinitev ognja v Gazi in izpolnil določenih pogojev. Ta poteza predstavlja pomemben premik v britanski politiki in je bila opisana kot ultimat Izraelu, saj naj bi njihova dejanja v Gazi »pretresla svet«. Priznanje Palestine s strani Francije in Združenega kraljestva spreminja diplomatsko ravnovesje, saj se Evropske države vse bolj odmikajo od stališč ZDA in Izraela glede tega vprašanja.

Izrael je odobril več milijonov dolarjev vredno pomoč v hrani za Gazo. Medtem sta bila iz izraelskega pridržanja izpuščena dva ameriška državljana, Huwaida Arraf in Bob Suberi, člana posadke humanitarne ladje Gaza Freedom Flotilla Handala, ki sta bila nezakonito ugrabljena.