Dmitro Kuleba z anegdoto opisal odnose z Andrejem Jermakom

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Detektivi Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU) so izvedli hišne preiskave pri vozniku Andrija Jermaka, nekdanjega vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega. Med preiskavo so uslužbenci urada zasegli mobilne telefone in druge elektronske medije, ki bi lahko vsebovali podatke, pomembne za potekajoč postopek. Preiskava poteka v okviru širših prizadevanj za zatiranje korupcije v državnem vrhu, vendar podrobnosti o vsebini zaseženih naprav za zdaj ostajajo zaupne. Operacija je del aktivne faze preiskave, v kateri se je znašel Jermak, potem ko so se v javnosti pojavili pritiski po hitrih rezultatih protikorupcijskih postopkov. Viri blizu organov pregona navajajo, da NABU kljub javnemu pričakovanju ne namerava umetno pospeševati procesa, temveč želi zagotoviti trdne dokaze. Izguba položaja nekdanjega tesnega sodelavca predsednika Zelenskega se je zgodila v luči večjih kadrovskih sprememb v ukrajinski administraciji, ki so sledile korupcijskim aferam. Dogodek odraža notranjepolitično napetost v Ukrajini, kjer se oblasti spopadajo z očitki o nepravilnostih v strateških podjetjih. Poleg Jermaka so bili s svojih položajev nedavno odstranjeni tudi nekateri ključni ministri, vključno z ministroma za pravosodje in energetiko. Preiskava pri vozniku naj bi služila kot poskus pridobitve neposrednih informacij o komunikaciji in delovanju nekdanjega vodstva urada predsednika.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.