Francoska vlada predstavila ukrepe za končanje desetdnevne stavke zdravnikov

Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je v četrtek zvečer sindikatom zdravnikov poslala uradno vabilo na srečanje, ki naj bi potekalo to soboto. Namen srečanja je iskanje rešitve za nastalo krizo, saj zdravniki zasebniki stavkajo že od ponedeljka, svoje nezadovoljstvo pa nameravajo v soboto izraziti še z uličnimi manifestacijami. Ministrica se je na sindikate obrnila v upanju, da bodo skozi dialog naslovili njihove zahteve in prekinili večdnevni zastoj v zdravstvenem sistemu. Stavka, ki po napovedih sindikatov naj ne bi bila omejena le na pretekli teden, temveč bi se lahko nadaljevala še več dni, močno hromi dostop do zdravstvenih storitev v državi. Zdravniki zahtevajo boljše delovne pogoje in prevrednotenje svojih storitev, pri čemer poudarjajo, da so trenutne razmere nevzdržne za dolgoročno delovanje zasebnega zdravstvenega sektorja. Sobotni protesti naj bi služili kot dodaten pritisk na vlado, medtem ko ministrica poskuša vzpostaviti vzporeden kanal za pogajanja. Čeprav so pogovori predvideni prav na dan napovedanih protestov, za zdaj še ni jasno, ali bodo sindikati vabilo sprejeli oziroma ali bo srečanje zadostovalo za preklic nadaljnjih sindikalnih aktivnosti. Vladna stran poudarja pripravljenost na prisluhnitev, vendar so zdravniške organizacije v svojih napovedih zaenkrat neomajne. Razvoj dogodkov bo odvisen od vsebine sobotnih pogajanj in pripravljenosti obeh strani na kompromis glede ključnih finančnih in organizacijskih vprašanj.

Več tisoč zasebnih zdravnikov je v soboto v Parizu protestiralo proti po njihovem mnenju avtoritarnemu omejevanju svobode pri opravljanju njihovega poklica. Protestni shod je sledil enotedenski stavki, ki se je začela 5. januarja, z njo pa so želeli opozoriti na sporne ukrepe v proračunu socialnega zavarovanja. Zdravniki so zavrnili srečanje z ministrico za zdravje in zahtevali neposredne odgovore ter konkretne predloge s strani predsednika vlade Sébastiena Lecornuja. Stavka in ulični protesti so bili usmerjeni predvsem proti novim birokratskim omejitvam, med katerimi je najbolj sporna omejitev prve izdaje bolniškega lista na zgolj en mesec. Zdravniki trdijo, da takšni ukrepi posegajo v njihovo strokovno avtonomijo in otežujejo obravnavo pacientov. Organizatorji so poudarili, da bodo s pritiskom nadaljevali, dokler vlada ne bo predstavila sprejemljivih rešitev, ki bi zagotovile prihodnost zasebnega zdravstva v državi. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo v evropskem zdravstvenem sektorju, kjer se vlade spopadajo z naraščajočimi stroški socialnega varstva, zdravniki pa z vse večjimi pritiski na njihovo delo. Današnji shod v francoski prestolnici velja za enega najmnožičnejših izrazov nezadovoljstva zdravstvenih delavcev v zadnjem obdobju, kar postavlja vlado pod precejšen politični pritisk.

Francoska vlada je v ponedeljek, 12. januarja 2026, predstavila celovit nacionalni načrt za boj proti dezinformacijam v zdravstvu, ki jih označuje za resno grožnjo javnemu zdravju. Ministrstvo za zdravje je to problematiko opredelilo kot strateško prioriteto države, saj naj bi lažne novice neposredno ogrožale varnost državljanov. Načrt predvideva vrsto ukrepov, od izobraževanja otrok v šolah do stalnega spremljanja in razkrinkavanja spletnih manipulacij. Strategija vključuje vzpostavitev posebnih orodij za odzivanje na tveganja, ki jih povzročajo neresnične informacije, ter organizacijo državljanskih posvetovanj. Vlada poudarja, da je pojav dezinformacij postal masoven, zato je nujno sistemsko ukrepanje na ravni države. Poleg preventivnih ukrepov bodo oblasti okrepile nadzor nad viri, ki sistematično širijo škodljive medicinske nasvete. Poseben poudarek bo namenjen digitalni pismenosti že v zgodnjem otroštvu, kar naj bi dolgoročno zmanjšalo dovzetnost populacije za manipulacije. Francoski minister za zdravje je ob tem izpostavil, da dezinformacije danes predstavljajo eno največjih tveganj za sodobni zdravstveni sistem, saj odvračajo ljudi od preverjenih medicinskih praks in cepljenja.