Objavljeno: 11. 1. 2026 14:41
Znanstveniki iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI RAN) so sporočili, da je Zemljo v noči na 11. januar 2026 dosegla že druga geomagnetna nevihta v letošnjem letu. Pojav je povzročil prihod oblaka plazme, ki ga je sprostil eden izmed šibkejših sončnih izbruhov v zadnjih dneh. Kljub šibkemu izvoru je nevihta povzročila nepričakovano močne polarne sije, ki so bili najizrazitejši med 1. in 3. uro zjutraj po moskovskem času.
Geomagnetna aktivnost je bila tako intenzivna, da se je spodnja meja vidnosti polarnega sija spustila do 50. stopinje severne geografske širine. Čeprav so slabe vremenske razmere marsikje onemogočile opazovanje, so poročali o rekordno intenzivnem siju nad številnimi regijami Rusije. Po podatkih satelitov se Zemlja še vedno nahaja znotraj oblaka plazme, zato strokovnjaki ne izključujejo možnosti ponovnih sunkov geomagnetne aktivnosti v prihodnjih urah.
Ta dogodek sledi obdobju povečane sončne aktivnosti, ki se je začelo že v lanskem letu, ko so zabeležili rekordne vrednosti geomagnetnih motenj v zadnjem desetletju. Prva letošnja nevihta je planet zajela že 3. januarja, kar nakazuje na nadaljevanje trenda visoke aktivnosti sončnega cikla, ki lahko vpliva na delovanje satelitskih sistemov in komunikacijskih naprav na Zemlji.
"Druga magnetna nevihta v letu 2026 se je zgodila nocoj in so jo spremljali nepričakovano močni severni siji, katerih spodnja meja je ponekod dosegla širine okoli 50 stopinj."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Laboratorij za sončno astronomijo IKI RAN | nevtralno |
| Ruska akademija znanosti | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogodek je zanimiv za slovensko javnost predvsem z znanstvenega in naravoslovnega vidika. Čeprav polarni sij v Sloveniji ob tej intenzivnosti ni bil neposredno viden (meja je dosegla 50. stopnjo severne širine, Slovenija pa leži okoli 46. stopinje), lahko močnejše geomagnetne nevihte vplivajo na globalne navigacijske sisteme (GPS) in telekomunikacijske storitve, ki jih uporabljajo tudi slovenski državljani.
Laboratorij za sončno astronomijo (XRAS) je sporočil, da so 8. januarja sredi dneva na Soncu zabeležili močan izbruh.
9. jan 20:43
Astronomi iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) so napovedali izjemen astronomski pojav, ki se bo vrhunec dosegel 22. januarja 2026. Tri Zemlji najbližje sosede – Venera, Mars in Merkur – se bodo ob Soncu poravnale v skoraj popolno simetrično obliko romba ali križa. Takšna konfiguracija planetov velja za najredkejši tovrstni dogodek v tem stoletju, saj so koti med nebesnimi telesi izjemno majhni, razdalje med njimi pa bodo znašale le od dve do tri stopinje. Dogajanje se je začelo stopnjevati že v začetku januarja, ko sta Venera in Mars dosegla območje v bližini Sonca. Trenutno se planetu že počasi oddaljujeta drug od drugega, medtem ko se jima s hitrim premikom proti sončni plošči pridružuje Merkur. Zaradi neposredne bližine Sonca so planeti trenutno s prostim očesom težko vidni in so večinoma zaznavni le preko specializiranih koronografov na vesoljskih sondah, ki blokirajo neposredno sončno svetlobo. Po navedbah strokovnjakov bo ta edinstvena poravnava začela razpadati takoj po 22. januarju, ko se bo od Sonca najprej oddaljil Merkur, sledila pa mu bosta Venera in Mars. Astronomi poudarjajo, da gre za dogodek, ki se ne bo ponovil še vrsto let; naslednje podobno tesno zbližanje teh treh planetov v bližini naše zvezde je napovedano šele za september leta 2038.
6. jan 11:42
Zahodni del Japonske, natančneje regijo Čugoku, je v torek zjutraj prizadel močan potres z magnitudo 6,2, ki mu je sledila serija popotresnih sunkov. Po podatkih Japonske meteorološke agencije je bil epicenter prvega potresa v vzhodnem delu prefekture Šimane. Kljub moči tresenja tal pristojne službe niso izdale opozorila pred cunamijem, prav tako za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Posebna pozornost je bila namenjena varnosti energetskih objektov na območju. Podjetje Chugoku Electric Power, ki upravlja jedrsko elektrarno Šimane, se je takoj odzvalo na dogodek. Elektrarna, ki se nahaja približno 32 kilometrov od epicentra, po prvih informacijah ni utrpela poškodb, varnostni sistemi pa delujejo nemoteno. Japonska meteorološka agencija še naprej pozorno spremlja razmere zaradi morebitnih novih sunkov, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.
6. jan 8:42
Ruski astronomi iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) Ruske akademije znanosti so napovedali izjemen astronomski dogodek, ki se bo odvil v torek, 6. januarja 2025. Po njihovih navedbah se bosta planeta Venera in Mars na nebu vizualno približala Soncu do te mere, da bodo vsa tri nebesna telesa videti skoraj kot ena sama svetla točka. Ta redek pojav astronomi v javnosti primerjajo s t. i. betlehemsko zvezdo, ki ima močno simbolno vrednost v času božičnih praznikov. Nebesni spektakel bo viden v večernih urah, ko bosta planeta zaradi perspektive z Zemlje dosegla navidezno konjunkcijo v neposredni bližini Sonca. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za vizualno poravnavo, ki je z astronomskega vidika zanimiva predvsem zaradi svoje svetilnosti in redkosti. Pojav bo mogoče opazovati ob jasnem vremenu, znanstveniki pa svetujejo ljubiteljem astronomije, naj ne zamudijo tega nenavadnega nebesnega dogodka, ki sovpada z ruskim praznovanjem božiča po julijanskem koledarju.
8. jan 13:42
Ameriški geolog Stefan Burns je napovedal, da bosta Zemlja in Jupiter marca 2026 pod vplivom močnih neviht električnega prahu, ki jih bo povzročil objekt 3I/ATLAS. Po Burnsovih trditvah se omenjena kometa, ki jo nekateri označujejo tudi za neidentificiran leteči predmet, vrača proti notranjemu sončnemu sistemu v obliki razpadlih delcev oziroma naelektrenega prahu. Ta pojav bi lahko povzročil motnje v atmosferi in vplival na magnetno polje planetov. Ruski znanstvenik Natan Ejsmont je ob teh navedbah podal oceno dejanske nevarnosti tovrstne električne nevihte za Zemljo. Medtem ko Burns opozarja na obsežne posledice trka s prašnimi delci, Ejsmont ostaja previdnejši pri napovedih o katastrofalnih scenarijih, vendar potrjuje potrebo po spremljanju poti objekta. Napovedi temeljijo na modelih gibanja ostankov komete, ki naj bi prečkali Zemljino tirnico v prihodnjih dveh letih. Strokovna javnost se osredotoča predvsem na vprašanje, ali lahko takšni delci vplivajo na delovanje satelitskih sistemov in komunikacijskih povezav na Zemlji. Čeprav so neposredni fizični vplivi na površje planeta malo verjetni, bi lahko povečana ionizacija v zgornjih plasteh ozračja povzročila tehnične težave v globalnem merilu. Raziskave o naravi objekta 3I/ATLAS in njegovi sestavi se nadaljujejo, da bi natančneje določili gostoto in naboj prahu.
11. jan 18:42
Zemljo je v noči na torek zadela močna geomagnetna nevihta, ki je bila že druga v letošnjem januarju. Po podatkih Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) pri Ruski akademiji znanosti je dogodek povzročil izjemno intenzivno polarno svetlobo oziroma auroro borealis. Pojav je bil po navedbah strokovnjakov nepričakovano močan in viden na precej nižjih geografskih širinah kot običajno. Znanstveniki so ob nevihti zabeležili visoko stopnjo geomagnetnih motenj, ki so posledica povečane sončeve aktivnosti. Čeprav so tovrstni pojavi v določenih ciklih običajni, je bila tokratna magnituda izstopajoča za začetek leta 2026. Polarni sij je dosegel spodnje meje geografskih širin, ki jih takšni pojavi redko dosežejo, kar je opazovalcem po svetu omogočilo redek vizualni spektakel. Laboratorij za solarno astronomijo še naprej spremlja stanje, saj sončeva aktivnost neposredno vpliva na tehnološko infrastrukturo na Zemlji. Kljub intenzivnosti pojava za zdaj ni poročil o večjih težavah v komunikacijskih omrežjih ali pri delovanju satelitskih sistemov, ki so ob tovrstnih nevihtah najbolj izpostavljeni.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Laboratorij za sončno astronomijo IKI RAN | nevtralno |
| Ruska akademija znanosti | nevtralno |
Dogodek je zanimiv za slovensko javnost predvsem z znanstvenega in naravoslovnega vidika. Čeprav polarni sij v Sloveniji ob tej intenzivnosti ni bil neposredno viden (meja je dosegla 50. stopnjo severne širine, Slovenija pa leži okoli 46. stopinje), lahko močnejše geomagnetne nevihte vplivajo na globalne navigacijske sisteme (GPS) in telekomunikacijske storitve, ki jih uporabljajo tudi slovenski državljani.
