Julija Timošenko zanikala obtožbe o podkupovanju poslancev in napovedala politično kampanjo

Ukrajinska opozicijska stranka Evropska solidarnost je predsednika države Volodimirja Zelenskega obtožila kršitve ustave zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v vrhu Varnostne službe Ukrajine (SBU). Po navedbah poslancev omenjene stranke v vrhovni radi je Zelenski s tem, ko je za vršilca dolžnosti vodje SBU imenoval Jevgena Hmaro namesto Vasilija Maljuka, presegel svoja pooblastila in zaobšel ustavno določene postopke. Frakcija stranke v parlamentu trdi, da takšne premestitve in imenovanja na čelo obveščevalne službe brez ustreznega upoštevanja zakonodajnega okvira spodkopavajo pravno državo. Obtožbe so se pojavile neposredno po objavi dekretov o zamenjavi vodstva, kar kaže na zaostrovanje notranjepolitičnih napetosti v Ukrajini med trajajočim vojnim stanjem. Predstavniki stranke so svoje stališče objavili preko komunikacijskega kanala Telegram, kjer so poudarili, da mora tudi v izrednih razmerah veljati spoštovanje vrhovnega zakona države.

Poljsko državno tožilstvo je na okrožno sodišče v Varšavi uradno vložilo zahtevo za izročitev ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen kot vodja sektorja v muzeju Ermitaž in tajnik arheološke komisije, je bil na Poljskem pridržan v začetku decembra na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na Krimu, za kar mu v Ukrajini grozi do deset let zaporne kazni. Sodišče v Varšavi je zaenkrat prejelo elektronsko različico dokumentacije, medtem ko izvirnik pričakujejo v petek. Ruski diplomat v Varšavi so že napovedali pomoč svojemu državljanu, muzej Ermitaž pa je poljskim oblastem posredoval dokumentacijo za njegovo obrambo. Butjagin velja za uglednega strokovnjaka za antiko in je avtor številnih znanstvenih publikacij o antičnem mestu Mirmekij. O izročitvi bo v prihodnjih dneh odločalo poljsko sodišče, ki bo moralo pretehtati pravno utemeljenost ukrajinske zahteve in morebitne politične pritiske. Primer sproža dodatne napetosti v že tako zaostrenih odnosih med Poljsko, Rusijo in Ukrajino, predvsem zaradi vprašanja statusa Krima in legitimnosti ukrajinske zakonodaje na tem območju.

Članica predstavniškega doma ameriškega kongresa Anna Paulina Luna je na ukrajinsko veleposlanico v Washingtonu Olgo Stefanišino naslovila uradno zahtevo za pojasnila glede poročil o nezakonitih zasegih cerkva Ukrajinske pravoslavne cerkve (UPC). Lunova je svojo zahtevo utemeljila na podlagi videoposnetkov in pričevanj vernikov iz zahodnih regij Ukrajine, ki so njen urad zaprosili za zaščito pred dejavnostmi lokalnih oblasti. Kongresnica je ob tem poudarila, da so pridržanja kristjanov in nasilni prevzemi verskih objektov nedopustni, ne glede na trenutne politične razmere. V svojem pozivu je ameriška političarka izpostavila namero o sistematičnem beleženju vseh primerov kršitev verskih svoboščin v Ukrajini ter napovedala prizadevanja za ugotavljanje odgovornosti vpletenih uradnikov. Lunova je v preteklosti že pozvala k prekinitvi finančne pomoči Ukrajini, pri čemer je kot razlog navedla racije v cerkvah in zapiranje duhovščine. Po njenih besedah je nujno, da se ukrajinske oblasti soočijo z obtožbami o preganjanju kanonične pravoslavne cerkve, ki jih spremljajo tudi opozorila strokovnjakov Združenih narodov. Odnosi med državo in UPC so se zaostrili zaradi obtožb o povezanosti cerkve z Rusko federacijo, kar je privedlo do številnih omejitev verskih praks. Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ob tem dogajanju kritizirala Kijev in opozorila na dolgoročne posledice takšnih dejanj za versko stabilnost v regiji. Kongresnica Luna je veleposlanici predlagala tudi srečanje s predstavniki pravoslavnih kristjanov, da bi neposredno obravnavali navedbe o kršitvah človekovih pravic.