Cena zlata je v ponedeljek, 12. januarja 2026, dosegla novo rekordno vrednost nad 4.560 dolarji za unčo, medtem ko so se na svetovnih trgih okrepili strahovi glede neodvisnosti ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Do pretresa je prišlo po razkritju predsednika Feda Jeroma Powlla, da je ministrstvo za pravosodje ZDA proti njemu sprožilo kazensko preiskavo. Powell je dejanje označil za pretvezo administracije predsednika Donalda Trumpa, s katero želi Bela hiša izvajati pritisk na centralno banko za znižanje obrestnih mer. Napetosti so sprožile val prodaj ameriškega dolarja in delnic, investitorji pa so varno zatočišče poiskali v plemenitih kovinah, kjer je srebro zabeležilo še večjo rast.
Na deviznih trgih se je ameriški dolar znašel pod pritiskom v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je med drugim okrepilo novozelandski dolar. Ta je pridobil na vrednosti tudi zaradi ugodnih domačih gospodarskih kazalnikov, saj je poslovno zaupanje na Novi Zelandiji doseglo najvišjo raven v zadnjem desetletju. Analitiki dogajanje opisujejo kot ponoven zagon strategije "Sell America", saj politizacija centralne banke neposredno spodkopava njeno kredibilnost v boju proti inflaciji in stabilnost celotnega ameriškega finančnega sistema.
Kljub trenutnim pretresom so nekateri analitiki, kot so tisti pri banki BBH, mnenja, da bi se dolar kratkoročno lahko stabiliziral, če bodo prihajajoči podatki o inflaciji in trgu dela v ZDA ostali močni. Vendar pa dolgoročne napovedi za plemenite kovine ostajajo izrazito optimistične; nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bi zlato do leta 2026 lahko doseglo celo vrednost 6.000 dolarjev za unčo, če se bo institucionalno tveganje v Združenih državah Amerike stopnjevalo. Razmere dodatno zaostrujejo nemiri v Iranu, ki vnašajo dodatno negotovost na energetske in kapitalske trge.