Ameriško tožilstvo sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Indeksi na newyorških borzah so se v ponedeljek po začetnem padcu stabilizirali in trgovanje zaključili z rahlo rastjo, potem ko so vlagatelji predelali novico o stopnjevanju napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in ameriško centralno banko (Federal Reserve). Glavni razlog za negotovost na trgu je bila objava predsednika zveznih rezerv Jeroma Powlla, ki je potrdil, da je v nedeljo zvečer prejel sodni poziv ministrstva za pravosodje. Ta poteza je ponovno sprožila resne pomisleke glede neodvisnosti osrednje finančne institucije v Združenih državah Amerike. Trgovanje se je začelo v negativnem območju, saj so se delnice pocenile neposredno po novih napadih Trumpove vlade na centralno banko. Vlagatelji so v petek sicer dosegli rekordne vrednosti, vendar je politični pritisk na Powlla povzročil začasno razprodajo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko neposredni posegi izvršne oblasti v denarno politiko dolgoročno zamajali zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema, kar se odraža v previdnem ravnanju upravljavcev premoženja. Kljub političnim pretresom so se borzni indeksi do konca dneva uspeli okrevati, kar kaže na določeno mero odpornosti trga, čeprav vprašanje prihodnjega statusa Jeroma Powlla ostaja odprto. Poročilo o sodnem pozivu prihaja v času, ko se odnosi med Belo hišo in zveznimi rezervami že dlje časa zaostrujejo zaradi nestrinjanja glede obrestnih mer in gospodarske usmeritve države. Negotovost glede neodvisnosti centralne banke bo verjetno še naprej vplivala na volatilnost v prihodnjih trgovalnih dneh.

Cena zlata je v ponedeljek, 12. januarja 2026, dosegla novo rekordno vrednost nad 4.560 dolarji za unčo, medtem ko so se na svetovnih trgih okrepili strahovi glede neodvisnosti ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Do pretresa je prišlo po razkritju predsednika Feda Jeroma Powlla, da je ministrstvo za pravosodje ZDA proti njemu sprožilo kazensko preiskavo. Powell je dejanje označil za pretvezo administracije predsednika Donalda Trumpa, s katero želi Bela hiša izvajati pritisk na centralno banko za znižanje obrestnih mer. Napetosti so sprožile val prodaj ameriškega dolarja in delnic, investitorji pa so varno zatočišče poiskali v plemenitih kovinah, kjer je srebro zabeležilo še večjo rast. Na deviznih trgih se je ameriški dolar znašel pod pritiskom v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je med drugim okrepilo novozelandski dolar. Ta je pridobil na vrednosti tudi zaradi ugodnih domačih gospodarskih kazalnikov, saj je poslovno zaupanje na Novi Zelandiji doseglo najvišjo raven v zadnjem desetletju. Analitiki dogajanje opisujejo kot ponoven zagon strategije "Sell America", saj politizacija centralne banke neposredno spodkopava njeno kredibilnost v boju proti inflaciji in stabilnost celotnega ameriškega finančnega sistema. Kljub trenutnim pretresom so nekateri analitiki, kot so tisti pri banki BBH, mnenja, da bi se dolar kratkoročno lahko stabiliziral, če bodo prihajajoči podatki o inflaciji in trgu dela v ZDA ostali močni. Vendar pa dolgoročne napovedi za plemenite kovine ostajajo izrazito optimistične; nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bi zlato do leta 2026 lahko doseglo celo vrednost 6.000 dolarjev za unčo, če se bo institucionalno tveganje v Združenih državah Amerike stopnjevalo. Razmere dodatno zaostrujejo nemiri v Iranu, ki vnašajo dodatno negotovost na energetske in kapitalske trge.