V tajvanskem parlamentu ustanovili združenje za spodbujanje svobodne in odprte indopacifiške regije

Tajvan in Združene države Amerike sta uradno podpisala prelomni trgovinski sporazum, ki določa 15-odstotne carine na večino blaga, hkrati pa zagotavlja popolno izključitev polprevodnikov iz teh dajatev. Po navedbah Ameriška inštituta na Tajvanu (AIT) gre za vzpostavitev strateškega gospodarskega partnerstva, ki bo stabiliziralo poslovno okolje. Tajvanska stran se je v zameno zavezala k naložbam v višini 500 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo, kar vključuje tudi 250 milijard dolarjev v obliki kreditnih zavarovanj, s čimer so se izognili neposrednim proračunskim odhodkom ob hkratnem izpolnjevanju ameriških zahtev. Ekonomski minister Kung Ming-hsin je poudaril, da dogovor tajvanskim podjetjem, tako s področja tradicionalne industrije kot visoke tehnologije, omogoča enakopraven oziroma celo ugodnejši položaj na ameriškem trgu. Pogajanja so bila usmerjena v ohranitev konkurenčnosti tajvanskega izvoza, pri čemer so ključno vlogo odigrale tajvanske pogajalke, ki so uspele uveljaviti izjeme za ključne elektronske komponente. Ta korak velja za strateško zmago Tajvana v času zaostrenih globalnih trgovinskih odnosov. Sporazum prihaja v obdobju, ko se ZDA intenzivno dogovarjajo o podobnih trgovinskih olajšavah z drugimi partnericami, vključno z Evropsko unijo. Za Tajvan, ki je ključni proizvajalec čipov, ta dogovor pomeni dolgoročno varnost in utrditev položaja v svetovnih dobavnih verigah. Gospodarska združenja so dogovor pozdravila, vendar hkrati opozorila na pomen doslednega izvajanja investicijskih zavez, ki so bile pogoj za carinske ugodnosti.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Ameriški predstavniški dom je v petek, 14. junija 2024, potrdil predlog zakona, ki Tajvanu zagotavlja 300 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev v okviru tujega vojaškega financiranja (FMF) ter dodatni dve milijardi dolarjev v obliki posojil in posojilnih jamstev. Namen te finančne pomoči je okrepiti obrambne zmogljivosti otoka in povečati stopnjo odvračanja morebitne agresije v Tajvanski ožini. Analitiki poudarjajo, da visoka podpora predlogu odraža močno dvostransko soglasje v ameriškem kongresu glede varnostnih vprašanj v regiji. Zakonodajni paket vključuje tudi zahtevo, da ameriški državni sekretar pripravi podrobna poročila o napredku pri krepitvi tajvanske obrambe. Sredstva bodo namenjena posodobitvi vojaške opreme in izboljšanju operativne pripravljenosti tajvanskih oboroženih sil. Ukrep velja za neposreden odgovor na naraščajoče vojaške pritiske s strani Ljudske republike Kitajske, ki v zadnjem obdobju krepi svoje aktivnosti v bližini otoka. Strokovnjak Chen Shih-min je za tiskovno agencijo CNA izpostavil, da rezultati glasovanja potrjujejo, da Tajvan ostaja ena redkih tem, kjer sta demokratska in republikanska stranka v Združenih državah Amerike enotni. Ta poteza ameriškega zakonodajnega telesa še dodatno potrjuje strateški pomen Tajvana v ameriški zunanjepolitični doktrini za indopacifiško regijo, hkrati pa pošilja jasen signal Pekingu glede ameriške zavezanosti stabilnosti v regiji.