Nemški kancler Friedrich Merz zavrnil ameriške grožnje s carinami zaradi Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah. Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese. Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Dansko, Nemčijo in Združenim kraljestvom, če te ne bodo privolile v ameriški nakup Grenlandije. Po navedbah predsednika bodo 1. februarja 2026 stopile v veljavo 10-odstotne carine na vse blago, ki ga te države pošiljajo v ZDA, junija pa se bodo te zvišale na 25 odstotkov. Trump trdi, da je prevzem otoka nujen zaradi nacionalne varnosti ter preprečevanja vpliva Kitajske in Rusije v Arktiki. Napovedi so sprožile množične proteste v Nuuku in Københavnu pod geslom "Roke stran od Grenlandije". Več tisoč protestnikov je ob sodelovanju lokalnih politikov poudarilo, da otok ni naprodaj in da imajo prebivalci pravico do samoodločbe. Evropska komisija in voditelji vpletenih držav so se na grožnje odzvali enotno ter zavrnili kakršna koli pogajanja o suverenosti danskega avtonomnega ozemlja. Britanska vlada je stališče o suverenosti Grenlandije označila za stvar, o kateri se ni mogoče pogajati. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in zaveznicami v zvezi NATO dosega kritično točko, saj Trump uporablja gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego ozemeljskih ciljev. Medtem ko Bela hiša vztraja pri strateškem pomenu nahajališč rudnin in geografske lege otoka, evropski zavezniki opozarjajo, da bi uresničitev ameriških groženj lahko pomenila konec zavezništva NATO v sedanji obliki. Javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da nakup Grenlandije podpira manj kot petina ameriških državljanov.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.