Združene države Amerike so podružnice Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu uradno uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Ameriško ministrstvo za finance in State Department sta odločitev utemeljila z navedbami, da omenjene skupine podpirajo militantno gibanje Hamas in neposredno ogrožajo ameriške ter izraelske interese na Bližnjem vzhodu. Ukrep, ki temelji na izvršnem ukazu 14362, predstavlja stopnjevanje kampanje administracije predsednika Trumpa za omejitev delovanja mrež, ki jih Washington povezuje z ekstremizmom.
Kronologija dogodkov
-
13. jan. 2026 :
Uradna naznanitev razglasitve terorističnih skupin.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno naznanil premik v ameriški zunanji politiki z razglasitvijo podružnic Muslimanske bratovščine v treh državah za teroristične organizacije. Ta korak je bil predstavljen kot del širše strategije nove ameriške administracije za izpolnitev predvolilnih obljub o boju proti islamističnemu ekstremizmu.
-
21. jul. 2025 :
Preprečitev teroristične zarote v Egiptu.
Egiptovske oblasti so sporočile, da so uspešno nevtralizirale celico gibanja Hasm, ki je tesno povezano z Muslimansko bratovščino. Skupina naj bi načrtovala napade na državne institucije, kar je dodatno zaostrilo pritisk na bratovščino in služilo kot podlaga za kasnejše mednarodne sankcije.
Egiptovska veja Muslimanske bratovščine je v odzivu na odločitev napovedala pravno izpodbijanje oznake, ki jo je označila za politično motivirano in neutemeljeno. Predstavniki organizacije so izjavili, da ameriška vlada napačno enači mirno islamsko državljansko udejstvovanje z ekstremizmom, kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v dodatno marginalizacijo muslimanov po svetu. Vztrajajo, da odločitev nima podlage v dejanskih dokazih o terorističnih dejavnostih.
Sankcije, ki spremljajo to oznako, vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved sodelovanja ameriških subjektov s temi skupinami. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen korak pri zagotavljanju nacionalne varnosti, kritiki in prizadete organizacije opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice za politično stabilnost v regiji in humanitarno delovanje, ki je pogosto povezano z infrastrukturami teh gibanj.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodek ima splošen pomen za slovensko zunanjo politiko v okviru usklajevanja stališč znotraj zveze NATO in EU glede vprašanj terorizma. Neposrednega vpliva na stabilnost Slovenije ni, vendar pa odločitev vpliva na širšo varnostno dinamiko na Bližnjem vzhodu, kar lahko posredno vpliva na migracijske tokove in varnostne ocene v Evropi.
Slovenija kot članica EU običajno sledi skupnim evropskim seznamom terorističnih organizacij, zato ameriška enostranska razglasitev zahteva pozornost diplomatskih krogov pri usklajevanju mednarodnih sankcij in humanitarne pomoči v regiji.
