Vrhovno sodišče ZDA nakazuje podporo prepovedim za transspolne športnike v šolskih športih.

Vrhovno sodišče Wyominga je odločilo, da sta dva zakona, ki prepovedujeta splav, vključno s prepovedjo splava z zdravili, neustavna, ker sta v nasprotju z zakonom iz leta 2012, ki ženskam zagotavlja pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi.

V zadnjem obdobju se več držav sooča s kritičnimi izzivi na področju pravosodja, ki segajo od spornih ustavnih sprememb v Pakistanu do tehnoloških anomalij v Združenih državah Amerike. Organizacija Amnesty International je ostro obsodila 27. amandma k pakistanski ustavi in ga označila za neposreden napad na neodvisnost sodstva ter vladavino prava. Zakonodaja, ki je bila v parlamentu sprejeta po hitrem postopku, je po mnenju kritikov močno okrnila legitimnost zveznega ustavnega sodišča in pravico do pravičnega sojenja. Istočasno v Pensilvaniji pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti uporabe umetne inteligence v sodnih procesih. Prizivna sodišča so zaznala primere t. i. halucinacij umetne inteligence, kjer so odvetniki v svojih vlogah navajali neobstoječe pravne precedense. Takšna praksa po mnenju pravnih analitikov ogroža stabilnost pravnega sistema, saj lahko napačne in izmišljene navedbe vplivajo na prihodnje sodne odločitve in izkrivljajo razlago zakonov. V Bolgariji pa ustavno sodišče obravnava vprašanje legitimnosti vršilca dolžnosti generalnega tožilca Borislava Sarafova. Sodišče je pozvalo sodnike iz Varne, naj pojasnijo in dopolnijo svojo zahtevo glede ustavnosti določb zakona o sodnem sistemu. Primer je ključen za razrešitev pravne praznine glede trajanja mandata začasnih funkcionarjev, kar dodatno poudarja globalne trende potrebe po jasni razmejitvi pristojnosti in zaščiti integritete pravosodnih institucij.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v petek sprejelo odločitev, da bo obravnavalo pritožbo tehnološkega giganta Cisco, ki si prizadeva za zaustavitev tožbe zaradi domnevne vpletenosti v preganjanje članov duhovnega gibanja Falun Gong na Kitajskem. Tožniki podjetju očitajo, da je kitajskim oblastem zavestno dobavljalo tehnologijo, ki je bila uporabljena za vzpostavitev nadzornega sistema, namenjenega identifikaciji in zatiranju pripadnikov omenjene skupine. Sodišče bo z ustnimi zagovori začelo spomladi, ko bodo sodniki preučili odločitev pritožbenega sodišča, ki je predhodno dovolilo nadaljevanje postopka pred ameriškimi sodišči. Primer je dobil dodaten zagon po posredovanju administracije novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je podprla Cisco in sodišče pozvala k razsodbi. Preiskave tiskovne agencije AP so že lani razkrile, da so ameriška tehnološka podjetja v veliki meri sodelovala pri načrtovanju in gradnji kitajskega nadzornega aparata, kljub številnim opozorilom o zlorabah teh orodij za preganjanje verskih in duhovnih manjšin. Vodstvo podjetja Cisco vse obtožbe vztrajno zavrača in trdi, da niso odgovorni za način, kako njihovi kupci uporabljajo prodano opremo. Ta pravna bitka odpira širša vprašanja o odgovornosti mednarodnih korporacij za kršitve človekovih pravic v tujini, če so pri tem uporabljeni njihovi izdelki ali storitve. Razsodba vrhovnega sodišča bo postavila pomemben precedens za prihodnje tožbe proti ameriškim tehnološkim podjetjem, ki poslujejo z avtoritarnimi režimi. Odločitev bo vplivala tudi na diplomatske odnose med Washingtonom in Pekingom, saj se kitajske oblasti na tovrstne postopke v preteklosti niso odzivale naklonjeno.