EU namenja sredstva za obrambo in umetno inteligenco, ASML investira v Mistral
Objavljeno: 9. 9. 2025 17:10
9. sep 11:38
Evropska komisija je odobrila dodelitev 150 milijard evrov za krepitev obrambne pripravljenosti v EU preko programa SAFE. Poljska naj bi prejela skoraj 45 milijard evrov, s čimer bo največja prejemnica sredstev iz tega programa. Romunija pa naj bi prejela 16,68 milijarde evrov, kar je drugi največji znesek dodeljen s strani EU.
Evropska unija bo prek novega finančnega instrumenta SAFE namenila sredstva za vojaško opremo, pri čemer naj bi Češka prejela več kot 50 milijard kron. Program SAFE, vreden 150 milijard evrov, omogoča posojila za vojaško opremo, zanj pa je zaprosilo 19 držav. Poleg tega bo Bolgarija iz tega sklada prejela 3,2 milijarde evrov za obrambo. Nizozemski proizvajalec čipov ASML bo investiral 1,3 milijarde evrov v francosko podjetje za umetno inteligenco Mistral, kar kaže na prizadevanja EU za zmanjšanje zaostanka v tem sektorju in zmanjšanje odvisnosti od ameriških tehnoloških podjetij.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Nemčija ostaja največja neto plačnica v Evropski uniji, saj je v skupni proračun vplačala 13,1 milijarde evrov več, kot je prejela. Medtem je Evropski parlament sprejel proračun EU za leto 2026 v višini 192,8 milijarde evrov, ki vključuje povečana sredstva za humanitarno pomoč, obrambo, podnebne ukrepe in upravljanje zunanjih meja.
Evropska komisija je predlagala dva načina za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini v obdobju 2026-2027. Predlog vključuje možnost, da si EU izposodi sredstva na finančnih trgih ali pa uporabi zamrznjeno rusko premoženje. Poleg tega je Evropska komisija Rusijo uvrstila na seznam držav s strateškimi pomanjkljivostmi v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.
Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.
Francoske in evropske banke so s pomočjo "zelenih" skladov, ki naj bi podpirali trajnostne projekte, v obrambno industrijo vložile 50 milijard evrov. S tem so, s podporo Evropske komisije, financirali podjetja, ki se ukvarjajo z vojaškimi dejavnostmi, vključno s tistimi, ki so vpletena v vojno v Gazi. Preko sto podjetij, vključno s tridesetimi evropskimi, je imelo koristi od teh naložb.
Ministri za finance Evropske unije so se dogovorili, da bodo že leta 2026 uvedli dajatve na pakete nizke vrednosti, ki prihajajo v EU, kar bo prizadelo spletne prodajalce, kot sta Shein in Temu. Ta poteza je odgovor na velik pritok paketov, večinoma iz Kitajske, ki povzročajo nelojalno konkurenco evropskim podjetjem in okoljske pomisleke. Sprva je bila ukinitev oprostitev dajatev za pakete pod 150 evrov načrtovana šele za leto 2028.
Poročilo o financiranju obrambe in tehnologije v Evropi, kar posredno vpliva na varnost in gospodarske trende tudi v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.