Kurdska opozicijska skupina v Iranu izvedla oborožene napade v podporo protestnikom

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Iranske oblasti so s silovitim in smrtonosnim posredovanjem varnostnih sil v veliki meri zatrle vsesplošne protivladne proteste, ki so v zadnjih tednih pretresali državo. Po poročilih nevladnih organizacij za človekove pravice in pričevanjih lokalnih prebivalcev se je val demonstracij umiril, vendar so državni mediji v petek poročali o novih aretacijah, ki krepijo vzdušje ustrahovanja. Nasilno ukrepanje režima je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, zlasti v Združenih državah Amerike, ki so zagrozile z intervencijo, če se bo pobijanje civilistov nadaljevalo. Kljub uradnim poročilom o stabilizaciji razmer ostaja napetost visoka, saj iranski klerikalni vrh še naprej poziva k najstrožjim kaznim, vključno s smrtno kaznijo, za udeležence protestov, ki jih označujejo za izdajalce in sovražnike države. Čeprav se neposredna nevarnost ameriškega vojaškega napada v zadnjih dneh zdi manj verjetna, se država sooča z globoko notranjo krizo. Po podatkih aktivistov je bilo med protesti ubitih več tisoč ljudi, kar to obdobje uvršča med najbolj krvava poglavja v novejši zgodovini Irana. Varnostne sile so za zadušitev upora uporabile pravo strelivo in sistematično nasilje po vsej državi.

Iranske varnostne sile so po poročanju državnih medijev v zadnjih tednih pridržale približno 3000 ljudi, ki so sodelovali na protivladnih protestih po vsej državi. Tiskovna agencija Tasnim, ki velja za tesno povezano z iranskimi varnostnimi strukturami, je v petek navedla, da so bili med pridržanimi predvsem "oboroženi posamezniki, izgredniki in člani terorističnih organizacij". Oblasti so protestnike označile za tuje agente in agitatorje, ki naj bi delovali pod vplivom zunanjih sil. Zatiranje protestov se stopnjuje kljub naraščajočemu mednarodnemu pritisku in obsodbam zahodnih držav. Medtem ko uradni Teheran trdi, da so aretacije nujne za zagotovitev nacionalne varnosti, organizacije za človekove pravice opozarjajo, da je dejansko število zaprtih in preganjanih verjetno precej višje od uradnih številk. Val aretacij sledi obdobju intenzivnih nemirov, ki so se v zadnjih tednih razširili po državi in predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast. Dogajanje v Iranu ostaja napeto, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti domnevnim organizatorjem uporov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o usodi zapornikov, saj iranski pravosodni sistem pogosto uporablja stroge kazni za politično motivirana dejanja. Protestno gibanje, ki se je razplamtelo zaradi gospodarskih in družbenih omejitev, se je tako znašlo pod močnim represivnim pritiskom države.