Iranske oblasti v povezavi s protesti pridržale 3000 oseb

V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med vsesplošnimi protesti po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice povzpelo nad 3000. Organizacija HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je potrdila 3090 smrtnih žrtev, med katerimi je 2885 protestnikov. Nekateri viri, vključno z organizacijo Iran Human Rights s sedežem na Norveškem, navajajo še višje številke, ki presegajo 3400 ubitih, medtem ko najbolj črnoglede ocene omenjajo celo več kot 5000 žrtev silovitega vladnega zatiranja. Iranski vrhovni voditelj je v odzivu na dogajanje varnostnim silam ukazal, naj neusmiljeno zatrejo upornike, kar je privedlo do stopnjevanja nasilja na ulicah. Kljub temu poročila s terena kažejo, da so se protesti po državi po obsežnem posredovanju režima nekoliko umirili. Oblasti so v zadnjih dneh izvedle številne nove aretacije, s katerimi želijo dokončno utišati nasprotovanje vladni politiki. V državi so po osemdnevni popolni blokadi spleta opazili rahel porast internetne dejavnosti, čeprav digitalna zatemnitev v večjem delu Irana še vedno traja. Namen te blokade je bil predvsem preprečiti širjenje posnetkov policijskega nasilja v tujino in ovirati koordinacijo med protestniki, ki so se spopadali s sistematično uporabo pravega streliva s strani varnostnih sil.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Iranski vrhovni voditelj Alija Hamenej je prvič javno priznal, da je bilo med nedavnimi protivladnimi protesti ubitih več tisoč ljudi, pri čemer je nekatere smrti opisal kot posledico »nečloveškega in surovega« ravnanja. Protestno gibanje v državi se po navedbah tujih opazovalcev in tiskovnih agencij umirja, vendar predvsem zaradi sistematičnega in nasilnega zatiranja s strani državnih varnostnih organov. Po podatkih organizacije za človekove pravice HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je v nemirih življenje izgubilo najmanj 3090 ljudi, medtem ko nekateri aktivisti opozarjajo, da bi bilo dejansko število žrtev lahko še bistveno višje. Varnostne sile so za zadušitev upora uporabile smrtonosno silo in pravo strelivo, kar je privedlo do velikega števila žrtev po celotni državi. Kljub priznanju vrhovnega voditelja o brutalnosti nekaterih pobojev, mednarodne organizacije opozarjajo na nadaljevanje represije nad preostalimi aktivisti. Priznanje visokega števila smrtnih žrtev s strani iranskih oblasti velja za nenavaden korak, saj je teheran v preteklosti vztrajno zanikal ali močno zmanjševal podatke o žrtvah civilnih nemirov. Trenutne razmere v Iranu kažejo na krhko stabilnost, ki temelji na strahu in vojaški sili. Čeprav so se množični ulični shodi zmanjšali, vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva, ki so sprožili proteste, ostajajo neurejeni. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja dogajanje, saj organizacije za človekove pravice opozarjajo na nevarnost nadaljnjih usmrtitev in samovoljnih aretacij udeležencev protestov.