Serijski morilec Nikolaj Čigirinskih zahteval omilitev dosmrtne zaporne kazni

Prizivno vojaško sodišče v kraju Vlasiha pri Moskvi je potrdilo pravnomočnost obsodbe za Viktorijo Šinkaruk, nekdanjo uslužbenko administracije Belgorodske oblasti, ki je bila spoznana za krivo sodelovanja pri terorističnih dejavnostih. Sodišče je zavrnilo pritožbe obrambe in potrdilo prvotno kazen 21 let zapora v koloniji splošnega režima ter denarno kazen v višini 1,5 milijona rubljev. Odločitev sodišča pomeni, da je sodba stopila v veljavo, s čimer se je končal postopek proti nekdanji uradnici, ki je bila v Rusiji uvrščena na seznam teroristov in ekstremistov. Skupaj s Šinkarukovo je bil obsojen tudi njen sostorilec Aleksander Holodkov, ki mu je sodišče prav tako prisodilo 21 let zaporne kazni, pri čemer bo prvih pet let preživel v strogo varovanem zapornem režimu. Obtožnica ju je bremenila organizacije terorističnega napada v interesu ukrajinskih naročnikov, vključno s financiranjem in logistično podporo dejavnostim, ki jih ruski organi opredeljujejo kot terorizem. Holodkov bo po odsluženem prvem delu kazni preostanek časa preživel v koloniji s strogim režimom. Primer je v Rusiji pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi prejšnjega položaja Šinkarukove v regionalni upravi obmejne Belgorodske oblasti, ki je od začetka vojne v Ukrajini pogosto tarča napadov. Ruski preiskovalni organi so trdili, da sta obsojena delovala po navodilih tujih obveščevalnih služb. Obramba je med postopkom sicer skušala izpodbiti dokaze o nameri in sodelovanju, vendar je višje sodišče presodilo, da je bila prvostopenjska odločitev utemeljena in skladna z zakonodajo.

Sodišče v Rusiji je zavrnilo prošnjo za pogojni izpust na prostost Sergeju Šipilovu, enemu najokrutnejših serijskih morilcev v državi, ki je znan pod vzdevkom »arhangelski Čikatilo«. Šipilov, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen, je poskušal doseči predčasno izpustitev iz zapora, vendar je sodni senat po preučitvi primera in narave njegovih zločinov njegovo zahtevo zavrnil. Šipilov je bil obsojen zaradi serije brutalnih umorov in posilstev žensk, ki jih je izvajal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Posebno grozo v ruski javnosti je povzročilo dejstvo, da je nekatere svoje zločine zagrešil celo v času, ko je že prestajal prvotno zaporno kazen v kazenski koloniji, kjer je imel zaradi dela na terenu možnost izhoda. Zaradi teh dejanj je bil kasneje obsojen na najstrožjo možno kazen. Odločitev sodišča pomeni, da bo Šipilov ostal v strogo varovanem zaporu, saj po mnenju pravosodnih organov še vedno predstavlja izjemno nevarnost za družbo. Primer je v Rusiji znova sprožil razprave o varnostnih protokolih v kazenskih kolonijah in vprašanjih upravičenosti pogojnih izpustov za storilce najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo.

Rusko vojaško sodišče je 23-letnega mlajšega seržanta ruske vojske Romana Vorobjova obsodilo na 17 let zapora v koloniji s strogim režimom zaradi veleizdaje v korist Ukrajine. Po navedbah sodišča je Vorobjov spomladi leta 2024 samoiniciativno stopil v stik z ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR) in izrazil namero po prestopu na stran nasprotnika, pri čemer je ukrajinskim predstavnikom posredoval zaupne podatke. Obtoženi je na sodišču v celoti priznal krivdo, poleg zaporne kazni pa mu je bila naložena globa v višini 300.000 rubljev ter odvzem vojaškega čina in državnega odlikovanja. V ločenem primeru je vrhovno sodišče potrdilo obsodbo prebivalca regije Penza, Igorja Nuždova, ki je bil obsojen na 14 let zaporne kazni zaradi zbiranja informacij, namenjenih tujim državam za uporabo proti ruskim oboroženim silam. Sodišče je pri tem zavzelo strožje pravno stališče, da že samo zbiranje podatkov z namenom predaje nasprotniku predstavlja dokončano dejanje veleizdaje, ne zgolj poskusa, kar je vodilo do zvišanja prvotne kazni. Nuždovova pritožba za znižanje kazni je bila zavrnjena. Ti primeri so del širšega vala obsodb zaradi špijonaže in sodelovanja z ukrajinskimi obveščevalnimi službami, ki so se v zadnjem obdobju okrepile po celotni Ruski federaciji. Poročila navajajo tudi obsodbe v Komsomolsku na Amurju, kjer je bila izrečena 17-letna kazen zaradi izdaje podatkov o obrambnem podjetju, ter podobne visoke kazni v Sankt Peterburgu in na Krimu. Ruski pravosodni organi s tem stopnjujejo pritisk na lastne državljane in pripadnike vojske v kontekstu zaostrenih varnostnih razmer zaradi konflikta v Ukrajini.