Iranske oblasti so začele izvajati načrt za popolno izolacijo nacionalnega spletnega omrežja od svetovnega interneta. Kot poroča britanski časnik The Guardian, Teheran načrtuje vzpostavitev zaprtega nacionalnega omrežja, ki bi državljanom omejilo dostop zgolj do vnaprej odobrenih vsebin. Prvi korak k tej sistemski blokadi je uvedba tako imenovanega belega seznama spletnih strani, ki vključuje domače iskalnike, zemljevide in storitve za neposredno sporočanje.
Strokovnjaki za digitalne pravice, med njimi Amir Rašidi, opozarjajo, da v državi že deluje osnovna različica notranjega spleta, ki vključuje tudi storitve za pretakanje vsebin z izključno državno odobrenim materialom. Direktor analitike pri podjetju Kentik, Doug Madory, potrjuje, da se Iran pripravlja na dejansko zaprtje nacionalnega segmenta interneta, kar bi oblastem omogočilo popoln nadzor nad pretokom informacij.
Razvoj dogodkov sledi prizadevanjem mednarodnih akterjev za zagotavljanje svobodnega dostopa do informacij v Iranu. V preteklosti je podjetje SpaceX Elonu Musku že omogočilo brezplačen dostop do satelitske povezave Starlink za prebivalce Irana, o uporabi tega sistema za obnovo internetnih povezav pa je pred tem razpravljal tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Iranu neposredno ne ogroža slovenskega gospodarstva ali varnosti, vendar je vprašanje svobode spleta in digitalne cenzure pomembna tema v širšem okviru zunanje politike EU, ki ji Slovenija sledi. Morebitna popolna izolacija Irana bi lahko vplivala na slovenske državljane v regiji in na delovanje diplomatskih kanalov.
Slovenija kot zagovornica človekovih pravic v okviru mednarodnih organizacij spremlja vprašanja svobode izražanja, kjer digitalna orodja igrajo ključno vlogo, zato takšni precedensi vplivajo na globalno normativno okolje spletne nevtralnosti.
