Ameriška zvezna policija izvedla hišno preiskavo pri novinarki Washington Posta

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno in agresivno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše preiskave o nepooblaščenem razkrivanju tajnih vladnih dokumentov, povezanih z dejavnostmi administracije predsednika Donalda Trumpa pri preoblikovanju zvezne uprave. Med preiskavo so agenti zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so novinarki pojasnili, da sama ni neposredna tarča preiskave, temveč zbirajo dokaze proti zunanjemu sodelavcu Pentagona. Operacija, ki jo je odobrilo samo vodstvo ministrstva za pravosodje, je neposredno povezana s primerom Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega skrbnika z dostopom do strogo tajnih podatkov, ki je obtožen odtujitve obveščevalnih poročil. Hannah Natanson je v zadnjih mesecih intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za odpuščanje tisočev javnih uslužbencev in reorganizacijo vladnih agenc. Njena poročila so temeljila na številnih virih znotraj ministrstev, kar je vzbudilo pozornost preiskovalnih organov zaradi morebitne kršitve zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Odločitev za neposredno preiskavo bivališča novinarke je v Združenih državah Amerike sprožila val kritik s strani organizacij za svobodo tiska in civilnodružbenih skupin. Takšni ukrepi so v ameriški pravni praksi izjemno redki, saj običajno preiskovalci zahtevajo podatke preko sodnih pozivov za telefonske ali elektronske zapise. Vodstvo časnika Washington Post je izrazilo globoko zaskrbljenost nad ravnanjem zveznih oblasti, ki bi po njihovem mnenju lahko imelo odvračilni učinek na delo preiskovalnih novinarjev in svobodo govora.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) v odziv na zaostrene razmere v Minneapolisu, kjer so se stopnjevale napetosti med protestniki in agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev sledi incidentu, v katerem je agent Jonathan Ross pred dobrim tednom dni ubil neoboroženo 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Medtem ko administracija brani postopke agenta in zavrača preiskavo, guverner Minnesote Tim Walz pripravlja nacionalno gardo na morebitno posredovanje proti zveznim agentom, če bi prišlo do novih nasilnih soočenj. Kritike na račun predsednikovih metod prihajajo tudi iz konservativnih vrst, saj je kolumnist New York Timesa Bret Stephens ravnanje agentov v mestu primerjal s tujo invazijo in opozoril na brutalno zlorabo oblasti. Hkrati so se v Philadelphii lokalne oblasti, vključno z okrožnim tožilcem Larryjem Krasnerjem, odločno postavile proti zveznim operacijam in zagrozile s kazenskim pregonom agentov ICE, če bodo kršili mestne zakone. Administracija in njeni zavezniki v kongresu, med njimi predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, medtem vztrajajo pri izvajanju množičnih deportacij, kar nekateri analitiki povezujejo s krščanskim nacionalizmom. Analitiki opozarjajo na nevarno retoriko Bele hiše, ki poskuša pokojno Renee Nicole Good prikazati kot teroristko, da bi upravičila uporabo smrtonosne sile. Situacija v Minneapolisu predstavlja globok ustavni spor med zvezno oblastjo in lokalnimi samoupravami, ki se spopadajo z vse večjo militarizacijo pregona priseljencev sredi ameriških mest.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.