Donald Trump zagrozil z uporabo vojske v Minneapolisu zaradi stopnjevanja napetosti

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v sredo izvedel obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki intenzivno poroča o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje zvezne uprave. Po navedbah uradnih virov naj bi bila preiskava del širšega postopka proti vladnemu pogodbeniku Aureliu Perezu-Lugonesu, ki je obtožen nezakonitega odtujevanja in hrambe strogo zaupnih podatkov. Čeprav so preiskovalci poudarili, da novinarka sama ni tarča preiskave, so ji kljub temu zasegli mobilni telefon, pametno uro in prenosne računalnike, kar je sprožilo ostre odzive med zagovorniki svobode medijev. Dogodek je v ameriški javnosti povzročil precejšnjo zaskrbljenost, saj so tovrstne preiskave na domovih novinarjev v Združenih državah Amerike izjemno redke in se pogosto razumejo kot oblika ustrahovanja tistih, ki preiskujejo delovanje oblasti. Hannah Natanson je v zadnjem obdobju poročala predvsem o nezadovoljstvu zveznih uslužbencev s Trumpovo politiko kadrovskih rezov in reorganizacije civilne službe, zaradi česar se pojavljajo ugibanja, da želi administracija s takšnimi ukrepi odkriti njene vire znotraj vladnih struktur. Izvršni urednik Washington Posta Matt Murray je zaposlenim sporočil, da se medij ne bo pustil ustrahovati in bo nadaljeval s kritičnim poročanjem. Sočasno z napadi na neodvisnost tiska so se pojavili novi dokazi o domnevnem ideološkem pritisku na druge medijske institucije pod okriljem vlade. Vojaški časopis Stars and Stripes naj bi od kandidatov za zaposlitev zahteval odgovore na vprašanja, kako bodo v svoji vlogi pospeševali predsednikove izvršne ukaze in politične prioritete. Poleg tega so nekateri televizijski voditelji, med njimi Jake Tapper s CNN, opozorili na sporno retoriko ministrstev za delo in za domovinsko varnost na družbenih omrežjih, ki naj bi bila po vsebini in slogu nevaren približek sloganom skrajno desničarskih skupin.