Najnovejša javnomnenjska raziskava televizije CNN, ki jo je izvedel inštitut SSRS, razkriva globoko nezaupanje Američanov do zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Približno polovica vprašanih meni, da delovanje te službe zmanjšuje varnost v ameriških mestih, kar je neposreden odziv na nedavne incidente, vključno s smrtnim streljanjem na prebivalko Minneapolisa Renee Good. Večina sodelujočih je to dejanje označila za neprimerno uporabo sile in pokazatelj širših sistemskih težav znotraj organizacije.
Ista raziskava je preučevala tudi stališča do zunanjepolitičnih ambicij predsednika Donalda Trumpa glede ozemeljske širitve. Tri četrtine Američanov oziroma 75 odstotkov vprašanih nasprotuje prizadevanjem Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Le četrtina vprašanih podpira zamisel o nakupu ali priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja, kar kaže na močan javni odpor do predsednikovih predlogov.
Rezultati odražajo polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj notranje varnosti in mednarodnih odnosov. Medtem ko se zvezne oblasti soočajo s kritikami zaradi metod pregona priseljencev, javnost hkrati zavrača nekonvencionalne diplomatske in ozemeljske poteze administracije. Podatki kažejo, da Trumpove vizije o širitvi državnega ozemlja nimajo podpore širšega kroga volivcev, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo politično razpravo v državi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje je za slovenske bralce pomembno predvsem z vidika razumevanja notranjepolitične stabilnosti in zunanjepolitičnih usmeritev najpomembnejše slovenske čezatlantske zaveznice. Vprašanje Grenlandije se posredno dotika tudi evropskih interesov, saj gre za avtonomno ozemlje znotraj Kraljevine Danske, ki je članica Evropske unije.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in stabilnosti znotraj struktur NATO pozorno spremlja ameriška stališča do ozemeljske celovitosti evropskih držav. Razpoloženje ameriške javnosti glede varnostnih organov pa lahko služi kot primerjalni okvir za razprave o človekovih pravicah in pooblastilih represivnih organov v sodobnih demokracijah.