Ministri zunanjih zadev 27 držav in evropski komisarji so opozorili, da so humanitarne razmere v Gazi dosegle "nezaslišane ravni" in pozvali Izrael, da dovoli vstop humanitarne pomoči na območje. Opozorili so na nevarnost lakote in pozvali k takojšnjemu ukrepanju ter odpravi omejitev za humanitarne organizacije, ki delujejo na tem območju. Italija se je pridružila pozivu 25 držav in Evropske komisije, ki zahtevajo neomejen dostop pomoči v Gazo.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se dogaja v tujini, humanitarna kriza in mednarodni odziv nanjo posredno vplivata na globalno politiko in morebitne migracijske tokove, kar lahko vpliva tudi na Slovenijo.
Izrael naj bi kršil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi z napadi in oviranjem dostave humanitarne pomoči. Izraelski mediji poročajo, da je vlada uvedla ukrepe, ki otežujejo delovanje humanitarnih organizacij na območju Gaze in Zahodnega brega, kar naj bi predstavljalo kolektivno kaznovanje. Oxfam opozarja, da Izrael s tem onemogoča življenje v Gazi.
Združeni narodi obtožujejo Izrael, da krši mednarodno pravo z blokiranjem humanitarne pomoči v Gazi, kar povzroča kritično pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin. Pomočnica generalnega komisarja UNRWA, Nathalie Boucly, poziva k okrepitvi pritiska na Izrael, da bi zagotovili neoviran pretok pomoči v območje, kjer se razmere zaradi bližajoče zime še poslabšujejo.
Kljub obljubam o dostavi 600 tovornjakov pomoči dnevno v Gazo po prekinitvi ognja, Izrael dovoljuje vstop manj kot 100 tovornjakom Združenih narodov dnevno. Podatki AFP kažejo, da je v Gazo prišlo manj kot 16 % dogovorjene pomoči, kar je daleč od obljubljenih količin, dogovorjenih pod okriljem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Omejitve vstopa pomoči povzročajo dodatne težave prebivalcem Gaze.
Jemensko ministrstvo za zunanje zadeve je opozorilo na nadaljnje kršitve prekinitve ognja v Gazi. Izrael naj ne bi izpolnjeval svojih obveznosti glede dostave humanitarne pomoči ter končanja agresije in blokade.
Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči.
Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.
Izrael je po začasni prekinitvi ponovno dovolil vstop humanitarne pomoči v območje Gaze, vendar pod strogimi varnostnimi pogoji. Odločitev sledi dogovorom in inšpekcijam. Hkrati pa imaginarna meja, določena s sporazumom o prekinitvi ognja, ostaja smrtonosna cona za Palestince v Gazi.
Čeprav se dogaja v tujini, humanitarna kriza in mednarodni odziv nanjo posredno vplivata na globalno politiko in morebitne migracijske tokove, kar lahko vpliva tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.