Združene države Amerike zamrznile izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem ustavilo obdelavo in izdajo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, vključno z Rusijo, Brazilijo, Pakistanom in Iranom. Administracija predsednika Donalda Trumpa je odločitev utemeljila z navedbo, da se priseljenci iz teh držav v nesprejemljivi meri zanašajo na ameriške programe socialne pomoči. Zamrznitev bo po besedah zunanjega ministrstva trajala toliko časa, dokler oblasti ne zagotovijo postopkov, ki bi preprečili vstop tujcem, ki bi postali breme za ameriške davkoplačevalce. Ukrep, ki sledi doktrini »Amerika na prvem mestu«, vpliva na vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi in zaposlitvenimi vizumi ter tistimi iz loterije za zeleno karto. Medtem ko so nekatere države, kot je Pakistan, izrazile upanje na hitro ponovno vzpostavitev rednih postopkov po notranji reviziji, so uradniki v Washingtonu poudarili, da bodo novi ukrepi zagotovili finančno samostojnost priseljencev. Kljub prekinitvi izdajanja vizumov bodo prosilci iz prizadetih držav še vedno lahko oddajali vloge in se udeleževali načrtovanih intervjujev, vendar vizumov do preklica ne bodo prejeli. Odločitev zunanjega ministrstva pod vodstvom Marca Rubia temelji na poostrenih pravilih glede t. i. »javnih bremen« (public charges), ki so bila pripravljena že novembra lani. Ukrep ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični in poslovni vizumi, kar je ključno zaradi prihajajočih dogodkov, kot sta svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 in olimpijske igre leta 2028. Kljub temu ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške migracijske politike in vpliva na države z vseh celin, od Oceanije (Fidži) do Afrike (Somalija, Eritreja, Nigerija, Gana) in Karibov (Haiti).

Združene države Amerike so v letu 2025 zabeležile negativno neto migracijo, kar se je zgodilo prvič v več kot pol stoletja. Poročilo institucije Brookings navaja, da se je neto migracija gibala med izgubo približno 295.000 ljudi in ničlo, kar je neposredna posledica stroge politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Čeprav so se deportacije pod okriljem agencije ICE okrepile, študija poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi poostrenih vizumskih pogojev in daljših postopkov obravnave. Takšen trend močno vpliva na tehnološki sektor, zdravstvo in visoko šolstvo, saj se zmanjšuje dotok kvalificirane delovne sile, zlasti iz Indije. Administracija trdi, da so množični izgoni in zmanjšanje števila migrantov ključni dejavniki za izboljšanje stanovanjske dostopnosti v državi. Po podatkih Bele hiše se je povpraševanje po nepremičninah zmanjšalo, kar je v decembru 2025 privedlo do padca cen domov v 14 od 20 največjih metropolitanskih območij z visoko koncentracijo nezakonitih priseljencev. Republikanska stranka to vprašanje uporablja kot osrednji del svoje politične kampanje pred prihajajočimi volitvami leta 2026, pri čemer poudarja korelacijo med nižjimi stroški bivanja in strožjim nadzorom meja. Kljub trditvam o nižjih stroških bivanja pa ekonomisti opozarjajo na dolgoročne negativne učinke za ameriško gospodarsko rast. Upad števila tujih študentov in strokovnjakov bi lahko povzročil kadrovsko stisko v ključnih industrijah, kar bi dolgoročno zavrlo inovacije in produktivnost. Študija predvideva, da se bo negotovost glede migracijske politike nadaljevala tudi v letu 2026, kar bo še dodatno obremenilo ameriški trg dela in izobraževalni sistem.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.