ZDA z 21. januarjem ustavile izdajanje priseljenskih vizumov za 75 držav

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem za nedoločen čas ustavilo izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Trumpa, temelji na oceni, da bi ti prosilci v prihodnosti lahko postali breme za javna sredstva oziroma bi prekomerno izkoriščali socialno pomoč. Čeprav se omejitev nanaša na vizume za zaposlovanje in združevanje družin, ne pa na turistične ali študentske vizume, predstavlja eno izmed najbolj daljnosežnih omejitev zakonitega priseljevanja v zadnjih letih. Seznam vključuje številne države, med katerimi so tudi Bahami, Jamajka in Tajska, ki jih je zunanje ministrstvo označilo za države z visokim tveganjem glede uporabe javnih ugodnosti. Predstavnik zunanjega ministrstva Tommy Pigott je ob tem poudaril, da pod vodstvom predsednika Trumpa ne bodo dovolili zlorab ameriškega priseljenskega sistema in izkoriščanja velikodušnosti ameriškega ljudstva. Ukrep bo stopil v veljavo prihodnji teden in bo veljal do nadaljnjega. Ta poteza sledi nedavni odločitvi, s katero so ZDA na seznam dodale sedem držav, večinoma iz Afrike, katerih imetniki potnih listov morajo ob prijavi za vstop v državo položiti varščino v višini do 15.000 ameriških dolarjev. Kritiki opozarjajo, da bodo ti ukrepi močno otežili poti zakonitega priseljevanja in lahko vplivali tudi na odnose z mednarodnimi partnerji, saj gre za obsežno širitev politike omejevanja dostopa do ameriškega ozemlja.

Združene države Amerike so v letu 2025 zabeležile negativno neto migracijo, kar se je zgodilo prvič v več kot pol stoletja. Poročilo institucije Brookings navaja, da se je neto migracija gibala med izgubo približno 295.000 ljudi in ničlo, kar je neposredna posledica stroge politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Čeprav so se deportacije pod okriljem agencije ICE okrepile, študija poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi poostrenih vizumskih pogojev in daljših postopkov obravnave. Takšen trend močno vpliva na tehnološki sektor, zdravstvo in visoko šolstvo, saj se zmanjšuje dotok kvalificirane delovne sile, zlasti iz Indije. Administracija trdi, da so množični izgoni in zmanjšanje števila migrantov ključni dejavniki za izboljšanje stanovanjske dostopnosti v državi. Po podatkih Bele hiše se je povpraševanje po nepremičninah zmanjšalo, kar je v decembru 2025 privedlo do padca cen domov v 14 od 20 največjih metropolitanskih območij z visoko koncentracijo nezakonitih priseljencev. Republikanska stranka to vprašanje uporablja kot osrednji del svoje politične kampanje pred prihajajočimi volitvami leta 2026, pri čemer poudarja korelacijo med nižjimi stroški bivanja in strožjim nadzorom meja. Kljub trditvam o nižjih stroških bivanja pa ekonomisti opozarjajo na dolgoročne negativne učinke za ameriško gospodarsko rast. Upad števila tujih študentov in strokovnjakov bi lahko povzročil kadrovsko stisko v ključnih industrijah, kar bi dolgoročno zavrlo inovacije in produktivnost. Študija predvideva, da se bo negotovost glede migracijske politike nadaljevala tudi v letu 2026, kar bo še dodatno obremenilo ameriški trg dela in izobraževalni sistem.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.