Ameriško gospodarstvo leta 2025 prvič po desetletjih zabeležilo negativno neto migracijo

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem za nedoločen čas ustavilo izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Trumpa, temelji na oceni, da bi ti prosilci v prihodnosti lahko postali breme za javna sredstva oziroma bi prekomerno izkoriščali socialno pomoč. Čeprav se omejitev nanaša na vizume za zaposlovanje in združevanje družin, ne pa na turistične ali študentske vizume, predstavlja eno izmed najbolj daljnosežnih omejitev zakonitega priseljevanja v zadnjih letih. Seznam vključuje številne države, med katerimi so tudi Bahami, Jamajka in Tajska, ki jih je zunanje ministrstvo označilo za države z visokim tveganjem glede uporabe javnih ugodnosti. Predstavnik zunanjega ministrstva Tommy Pigott je ob tem poudaril, da pod vodstvom predsednika Trumpa ne bodo dovolili zlorab ameriškega priseljenskega sistema in izkoriščanja velikodušnosti ameriškega ljudstva. Ukrep bo stopil v veljavo prihodnji teden in bo veljal do nadaljnjega. Ta poteza sledi nedavni odločitvi, s katero so ZDA na seznam dodale sedem držav, večinoma iz Afrike, katerih imetniki potnih listov morajo ob prijavi za vstop v državo položiti varščino v višini do 15.000 ameriških dolarjev. Kritiki opozarjajo, da bodo ti ukrepi močno otežili poti zakonitega priseljevanja in lahko vplivali tudi na odnose z mednarodnimi partnerji, saj gre za obsežno širitev politike omejevanja dostopa do ameriškega ozemlja.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je dosegla pomemben mejnik na področju migracijske politike, saj so neto migracije v Združene države Amerike prvič po petdesetih letih postale negativne. Po poročilu inštituta Brookings se je število ljudi, ki so državo zapustili, v letu 2025 povečalo nad številom tistih, ki so vanjo vstopili. Bela hiša je podatke označila za zgodovinski uspeh in dokaz učinkovitosti obljubljenih ukrepov za zavarovanje meja, čeprav avtorji študije opozarjajo na morebitne dolgoročne gospodarske posledice zmanjšanega priseljevanja. Istočasno se predsednik Trump spopada z novimi kritikami in napetostmi v odnosih z osrednjimi mediji. Med torkovim intervjujem z novinarjem mreže CBS Tonyjem Dokoupilom je predsednik burno odreagiral na vprašanja o vztrajni inflaciji in visokih cenah hrane. Trump je trditve o nezadovoljstvu državljanov zavrnil z zagotovilom, da so gospodarski kazalniki odlični, ter za težave znova okrivil zapuščino svojega predhodnika Joeja Bidna. Ob tem je novinarju celo namignil, da svojo funkcijo zaseda le po zaslugi pravnih postopkov njegove administracije. Dogajanje dopolnjujejo pričevanja o naraščajoči politizaciji novinarstva v ZDA, kjer posamezni poročevalci vse pogosteje zavzemajo aktivistične drže. Primeri iz preteklosti, kot so bojkoti republikanskih poslancev v Oregonu, kažejo na globoko polarizacijo, ki prežema tako zakonodajne postopke kot medijsko krajino. Trumpova retorika proti novinarjem ostaja ostra, kar še dodatno zaostruje razmerja med izvršilno oblastjo in predstavniki sedme sile.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem ustavilo obdelavo in izdajo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, vključno z Rusijo, Brazilijo, Pakistanom in Iranom. Administracija predsednika Donalda Trumpa je odločitev utemeljila z navedbo, da se priseljenci iz teh držav v nesprejemljivi meri zanašajo na ameriške programe socialne pomoči. Zamrznitev bo po besedah zunanjega ministrstva trajala toliko časa, dokler oblasti ne zagotovijo postopkov, ki bi preprečili vstop tujcem, ki bi postali breme za ameriške davkoplačevalce. Ukrep, ki sledi doktrini »Amerika na prvem mestu«, vpliva na vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi in zaposlitvenimi vizumi ter tistimi iz loterije za zeleno karto. Medtem ko so nekatere države, kot je Pakistan, izrazile upanje na hitro ponovno vzpostavitev rednih postopkov po notranji reviziji, so uradniki v Washingtonu poudarili, da bodo novi ukrepi zagotovili finančno samostojnost priseljencev. Kljub prekinitvi izdajanja vizumov bodo prosilci iz prizadetih držav še vedno lahko oddajali vloge in se udeleževali načrtovanih intervjujev, vendar vizumov do preklica ne bodo prejeli. Odločitev zunanjega ministrstva pod vodstvom Marca Rubia temelji na poostrenih pravilih glede t. i. »javnih bremen« (public charges), ki so bila pripravljena že novembra lani. Ukrep ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični in poslovni vizumi, kar je ključno zaradi prihajajočih dogodkov, kot sta svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 in olimpijske igre leta 2028. Kljub temu ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške migracijske politike in vpliva na države z vseh celin, od Oceanije (Fidži) do Afrike (Somalija, Eritreja, Nigerija, Gana) in Karibov (Haiti).